(POGLED) Solidarnost z Nemci

V naslednjih letih, ko bo načrt EU naslednje generacije aktiviran, bodo nemške elite podrobno pregledale italijanske, španske in grške račune. To bo odvrnilo jezo nemških delavcev, ki jo (skupaj z Italijani, Grki in Španci) gojijo do italijanskih, španskih in grških kolegov – ki bodo seveda vrnili sovraštvo. To ni recept za poenotenje Evrope. Je osnutek za delitev ljudi, katerih interesi so pravzaprav usklajeni. Vsi, ki iskreno želimo poenotiti Evropo, moramo začeti kazati solidarnost s polovico Nemčije, ki ima 1,5 odstotka premoženja

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Med najhujšimi spopadi med grško in nemško vlado v času evrske krize me je nemški uradnik skušal odvrniti od vztrajanja pri odpisu dolga Grčiji z argumentom, da je Nemčija morda bogata država, a da je večina Nemcev revnih. Z zadnjim se strinjam.
Nedavno objavljena študija je namreč potrdila, da ima polovica prebivalcev Nemčije v lasti le 1,5 odstotka državnega bogastva, medtem ko ima vrh, 0,1 odstotka Nemcev, v lasti kar 20 odstotkov vsega bogastva v državi. In neenakost se še veča. V zadnjih dveh desetletjih je realno razpoložljiv dohodek najrevnejših 50 odstotkov padal, medtem ko se prihodki najbogatejšega odstotka Nemcev hitro povečujejo, skupaj s cenami nepremičnin in delnicami. Na podlagi velike in naraščajoče neenakosti je treba razumeti razpoloženje nemške javnosti, zlasti njihov odpor do ideje o fiskalni uniji evroobmočja.
Nemški delavci, ki se vsak mesec borijo, da bi s plačo preživeli, razumljivo zavračajo idejo, da bi se ogromne količine denarja nenehno usmerjale k državljanom drugih držav. Dejstvo, da postaja Nemčija bogatejša, je zanje nepomembno. Iz izkušenj vedo, da denar, poslan v Italijo ali Grčijo, prihaja iz njihovih žepov, ne iz žepov 0,1 odstotka najbogatejših. Da ne omenjam, da bo najverjetneje končal v žepih grških oligarhov ali zasebnih nemških podjetij, ki so za drobiž kupila grška podjetja.
Rezultat tega je nedavno odobren sklad EU za okrevanje po pandemiji v višini 750 milijard evrov, poimenovan tudi načrt EU naslednje generacije, ki mu zdaj grozi, da bo še poglobil delitve po vsej Evropi, namesto da bi bil pomirjujoči balzam. Če odmislimo njegovo makroekonomsko nepomembnost, je pomembno, da nanj pogledamo s perspektive tipičnega nemškega delavca, ki se uvršča med 50 odstotkov najrevnejših v državi. Vlada tipičnega nemškega delavca je temu povedala, da bo odgovorna za 100 milijard novega dolga, ki ga bo EU porabila za pomoč tujcem, katerih gospodarstvo je prizadela pandemija. Slišal je, da bodo Italijani iz evropskega obnovitvenega sklada prejeli 80 milijard evrov in da bodo Španci dobili 78 milijard evrov in Grki 23 milijard.

Reuters
Janis Varufakis
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta