Poklon lanskemu, v mnogočem jubilejnemu letu

Pred počitnicami oziroma dopusti je spet izšel obsežni dvojezični, nemško-slovenski letni zbornik Kulturnega društva člen sedem za Slovence na avstrijskem Štajerskem oziroma Pavlove hiše. Tematsko se zbornik - ki že nekaj časa nosi ime VII, torej Sedem, seveda po znamenitem sedmem členu avstrijske državne pogodbe, katerega besedilo so znova natisnili na notranje platnice - nanaša na lansko, v mnogočem jubilejno leto.

30 let Slovenije

Kot je zapisal urednik zbornika David Kranzelbinder v uvodniku: "Leto 2021 je bilo leto jubilejev - predvsem ob 30-letnici obstoja Slovenije". Tej obletnici je posvečena tudi naslovnica zbornika, ki jo krasi transparent čez Muro v Gradcu. Tega so člani društva izobesili lani prav na dan slovenskega dneva državnosti. Na njem so v slovenščini Sloveniji zaželeli vse najboljše za njen 30. rojstni dan. Rojstnodnevno voščilo, ki je bilo sicer umetniška intervencija v srcu štajerske prestolnice, pojasnjuje Kranzelbinder, "ni bilo mišljeno kot slovesni državni akt, temveč kot prijateljska gesta, namenjena predvsem Slovenkam in Slovencem za trideset let miru, prijateljstva in sodelovanja ter je izraz hvaležnosti mnogim slovensko govorečim ljudem, ki živijo in delajo v Gradcu in na Štajerskem". Ob tem Kranzelbinder namigne še na ne povsod znano dejstvo, da je bila intervencija tudi "javno znamenje slovenskojezične identitete mesta", saj imata imeni Gradec, po nemško torej Graz, in Mura slovanski koren.

80 let Osvobodilne fronte

Zanimivo je, da zbornik spomni tudi na lansko okroglo obletnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je po Kranzelbinderju "osrednjega pomena za današnje mirne odnose in obstoj Avstrije in Slovenije". O tem govori prispevek nemške veleposlanice v Sloveniji Nathalie Kauter, ki je na Vidmarjevi vili, kjer se je rodil slovenski odpor zoper nacizem in fašizem in kjer je zdaj nemška veleposlaniška rezidenca v Ljubljani, odkrila spominsko ploščo. Njen govor, ki so ga natisnili v zborniku, je Kranzelbinder imenoval za "imenitnega in tako rekoč zgodovinskega," kajti: "Ubesedila je zgodovinsko zavezo k sodobnemu angažmaju in empatični prihodnosti na tako jasen način, kot bi si ga želeli tudi s strani uradnih avstrijskih organov."

Naslednja okrogla obletnica je desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna, ki se je posebej hudo razplamtela v sosednji Gornji Radgoni. Na Mostu prijateljstva med obema Radgonama so v društvu lani pripravili razstavo fotografij bojev v mestu. Še eno umetniško intervencijo pa so lahko opazovalci z obeh strani meje več mesecev videli na mostu - trojezični napis Nikoli več vojne! Tudi o tej vojni in njenih umetniških interpretacijah je v zborniku objavljenih več prispevkov in fotografij.

100 let avstrijskih dežel

Spomini na vojno in nasilje so pogosto ločevali in še danes ločujejo mnoge ljudi in skupnosti. V zborniku Sedem so na široko predvsem slikovno predstavili razstavni projekt Culturtransfer I. in II., ki je bil lani jedro kulturnega ustvarjanja društva. Projekt se dotika novih meja po prvi svetovni vojni in avstrijske dežele Štajerska (1919), Koroška (1920) in Gradiščanska (1921) so druga za drugo proslavljale svoje okrogle, stoletne jubileje. V zborniku seveda ne pozabijo poudariti, da v vseh treh deželah živijo manjšine, ki jih sedmi člen avstrijske državne pogodbe omenja eksplicitno. V sklopu tega projekta je tudi razstava Koroška unser, ki jo je kurirala Tanja Prušnik, na vrtu Pavlove hiše pa sta se srečali dve najdaljši umetniški deli: črta društva Rož in Po poteh spominov. Pišejo tudi o spominski slovesnosti na Ljubelju, kjer je bila podružnica nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Tukaj so opravili izjemno delo, saj so po izsledkih Janka Tišlerja in strokovne raziskovalne skupine Andreasa Baumgartnerja prvič objavili seznam vseh žrtev na Ljubelju po datumu smrti. Dodali so še pričevanja mladih potomcev izseljenih koroških Slovencev v času tretjega rajha. Zbornik med drugim predstavi tudi knjigo Border Crossing Spielfeld Simona Changa, ki je med begunskim valom fotografiral begunce na meji med Slovenijo in Avstrijo, na manjka pa niti poezija.

Zbornik premore več kot 270 strani, sodeluje 22 avtorjev, imenitnim vsebinam pa parira tudi vrhunsko grafično oblikovanje, ki ga je prispeval Mariborčan Matjaž Wenzel iz Milimeter Studia. Predsednica društva in ena od urednic Susanne Weitlaner nam je povedala, da je več kot 500 primerkov že v rokah članov društva in naročnikov: "Če pa zbornik še koga zanima, ga je mogoče naročiti na spletnem naslovu office@pavelhaus.at."