Poljska odloča med suverenizmom in evropeizmom

Velika gneča na voliščih v Varšavi in tudi drugod. Vladajoča stranka PiS je državljane za prihod na volitve mobilizirala tudi s štirimi tako rekoč alarmantnimi referendumskimi vprašanji

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Poljaki menijo, da so te parlamentarne volitve najpomembnejše po padcu komunizma leta 1989. 
Boris Jaušovec

Poljska volišča bodo zaprli ob 21. uri. Ko smo dopoldne obiskali volišče s številko 307 v Želazni ulici v središču Varšave, je bila v njem precejšnja gneča. Vodja volišča Jan Pawel Lewtak nam je povedal: "Ljudje od zjutraj, ko smo ob 7. uri odprli vrata, tako rekoč ves čas stojijo v vrsti, da lahko volijo. Vedno je prostoru od 10 do 20 volivcev, toda vse poteka gladko in mirno." Volilnih upravičencev je na Poljskem okoli 30 milijonov, za volitve na tujem pa se je za te parlamentarne volitve, ob katerih so volivcem zastavljena še štiri referendumska vprašanja, registriralo še rekordnih 400 tisoč poljskih državljanov.

Vrsta pred enim od volišč v Varšavi.
Boris Jaušovec

Bomba na dan volilnega molka

Ni pa bilo prav mirno v poljski prestolnici dan prej, ko je zavladal volilni molk. Neki moški z nahrbtnikom je na Trgu Pilsudskega v neposredni bližini predsedniške palače splezal na spomenik žrtvam tragedije v Smolensku in grozil, da ima bombo ter da bo razstreli sebe in spomenik. Bombaška drama se je končala šele po šestih napetih urah, ko se je moški po prigovarjanju pogajalcev naposled predal in se ni nikomur zgodilo nič hujšega. Toda vse dopoldne in del popoldneva je bilo središče Varšave zavoljo tega incidenta blokirano, na prizorišče so s tulečimi sirenami pridrvela številna policijska vozila, od blindiranih kombijev in maric do osebnih avtomobilov in najglasnejših letečih policistov, torej teh na motorjih, zraven pa še gasilski avtomobili in rešilci, prav tako neki oklepnik brez oznak, iz katerega je izskočilo pet vojakov v specialni opremi. Trg Pilsudskega in okoliške ulice ter del parka blizu predsedniške palače so blokirale policijske pehotne patrulje ter pešce in promet usmerjale drugam.

Seveda sem od policistov na blokadi, ko še ni bilo jasno, kaj se dogaja, želel izvedeti, čemu je središče mesta v obsednem stanju. Večina ni razumela angleško oziroma so kratko odgovarjali, da niti sami ne vedo, za kaj gre. Končno sem od enega policista le izvedel, da ni teroristični napad. A je bil tudi on skop, celo pitijski v razlagi: "To je poljski problem!"

 

Da, poljski problem. Spomenik v obliki ogromnih stopnic so v Varšavi postavili po tragediji poljskega letala leta 2010, ko so poljski visoki funkcionarji s tedanjim predsednikom države Lechom Kaczynskim na čelu leteli v beloruski Smolensk, da bi se poklonili več tisoč žrtvam, večinoma poljskim oficirjem, v Katinskem gozdu, ki so jih ob izbruhu druge svetovne vojne pobili Sovjeti. Letalo je tik pred pristankom strmoglavilo in vseh 96 ljudi na krovu je umrlo. Spomenik žrtvam so sredi Varšave postavili na osmo obletnico te letalske katastrofe, seveda že pod vladavino Stranke prava in pravičnosti (PiS) pod vodstvom brata preminulega predsednika Jaroslawa Kacynskega. Tej vladi pa mnogi Poljaki ves čas očitajo, da iz tragedije kuje politični kapital in nesrečo instrumentalizira v lastne interese. Na primer tudi s širjenjem teorij zarot, kako da so za strmoglavljenje tako ali drugače krivi Rusi oziroma, po ruski agresiji na Ukrajino, kar ruski predsednik Vladimir Putin osebno. Pa čeprav je bil ob nesreči pred trinajstimi leti narativ med Poljsko in Rusijo popolnoma drugačen in je šlo za trend zbliževanja držav, ki sta si v zgodovini prizadejali ena drugi toliko bolečin.

Všečne socialne reforme

Po predvolilnih anketah je kazalo, da bo zmagal že od leta 2015 vladajoči PiS, toda verjetno sam ne bo mogel oblikovati vlade. Še več, videti je, da bodo opozicijske stranke lažje sestavile vladajočo koalicijo v 460-članskem sejmu pod vodstvom liberalne in proevropske Koalicije državljanov s povratnikom na domačo politično sceno Donaldom Tuskom na čelu. Tusk je bil predsednik Evropskega sveta do leta 2019, pred tem pa poljski premier.

Konzervativni in nacionalistični PiS se je sicer volivcem priljubil zavoljo socialnih reform. Uvedel je plačilo otroškega dodatka, znižal je upokojitveno starost, ki jo je zvišala Tuskova vlada. Tudi zdaj je eno od štirih referendumskih vprašanj, ali naj se upokojitvena starost zviša na 67 let. Letos je vlada že povišala bruto minimalno plačo na 750 evrov, upokojencem je dala 13. pokojnino in jim sedaj PiS obljublja še 14. Mlade družine pa lahko najamejo ugodne kredite za nakup domovanja za okoli 120 tisoč evrov.

Po drugi strani si je vladajoča stranka nabrala veliko zamer. V družbi je naredila velik, nepomirljiv razkol, kot mi je pripovedoval publicist iz Krakova Nikodem Szczyglowski, pri tem pa uporablja tudi Slovencem znani vokabular o kulturnem marksizmu, prodanih medijih, nepravih Poljakih, strašenju z migracijami ... Podredila si je sodni sistem, na ustavno sodišče vrinili svoje ljudi, ki so na zadovoljstvo Rimskokatoliške cerkve še zaostrili pravico do splava. Ta je zadnja tri leta legalen le še, če je ogroženo življenje nosečnice ali če je nosečnost posledica posilstva. Tudi generalni tožilec, pravijo kritiki, je ekspozitura ministrstva. Zavoljo tega je Poljska na tapeti Evropske unije (EU), prav tako pa tudi zavoljo svobode medijev, pravic žensk in skupnosti LGBT in seveda zavoljo migracij. Poljska pod premierjem Mateuszem Morawieckim je edina članica EU poleg Madžarske, ki je nedavno zavrnila dogovor o reformi evropskega azilnega sistema. Tako sta tudi dve referendumski vprašanji povezani z migracijami. Eno je, ali naj Poljska odstrani fizične ovire na meji z Belorusijo, drugo pa, ali se Poljaki strinjajo s solidarnostno shemo EU o prerazporejanju migrantov. Tu dodajmo, da sicer Poljaki gostijo največ beguncev iz Ukrajine, kar milijon in pol. Četrto referendumsko vprašanje pa je o tem, ali sme Poljska svoja državna strateška podjetja prodati tujcem.

Visok prag sejma

Jasno je, da PiS želi, da volivci pri vseh teh štirih dokaj alarmantnih vprašanjih obkrožijo ne. Jasno je, da je vlada ta vprašanja nalašč vključila v dan parlamentarnih volitev, da bi kar najbolj mobilizirala volivce - v predvolilni kampanji so jih zasuvali z informacijami o nevarnosti "invazije" migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike.

Parlamentarni prag je sicer visok, namreč osemodstoten. Poleg PiS in KO, ki naj bi prejela med 30 in 35 odstotki oziroma od 26 do 31 odstotkov, se sedeži v sejmu obetajo še sredinskemu zavezništvu Tretja pot, Levici in skrajno desni Konfederaciji. Vse te tri stranke lahko računajo na okoli deset odstotkov glasov in bodo jeziček na tehtnici, ko bo treba oblikovati vlado. Vsekakor mnogi poudarjajo, da so te parlamentarne volitve za Poljsko najpomembnejše po padcu komunizma leta 1989, saj bodo odločile, ali bo Poljska nadaljevala svojo suverenistično politiko ali pa se bo vrnila na proevropsko pot.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta