Vojislav Bercko
Republiko smo rešili ujetništva politike. Končali smo to dramo." S temi besedami je 44-letni voditelj kosovskega političnega gibanja oziroma stranke Samoopredelitev (Vetëvendosje) Albin Kurti nagovoril zbrane simpatizerje po razglasitvi delnih izidov nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev. Glede rezultatov se ni zmotil, Samoopredelitev je po še neuradnih izidih prejela 25,8 odstotka glasov. Na drugem mestu je pristala Demokratska liga Kosova (LDK) Ise Mustafe s 25 odstotki, sledi pa ji Demokratska stranka Kosova (PDK) predsednika Hashima Thaçija.
To sicer ni prva zmaga levičarsko-nacionalistične Samoopredelitve, s celo višjo, okoli 30-odstotno podporo je stranka slavila pred dvema letoma, a ni našla partnerjev, s katerimi bi oblikovala koalicijo. Zdaj se bo to očitno spremenilo, v vlado naj bi vstopila tudi drugouvrščena Demokratska liga Kosova, kar bi državi prineslo največjo politično stabilnost (vsaj na papirju) vse od njenega nastanka oziroma razglasitve neodvisnosti februarja 2008.
Kjer državi vlada mafija
S tem se očitno tudi končuje obdobje dvanajstletne neprekinjene vladavine Thaçijeve Demokratske stranke Kosova, ki je državo dokončno pahnila v vladavino kriminala in porinila daleč od resnega približevanja Evropi. Stari italijanski rek, da ima vsaka država mafijo, le v Italiji ima mafija državo, je na Kosovu vsaj v zadnjih petih letih doživel čisto uresničitev. "Sedanje politično vodstvo Kosova je s prihodom na oblast najavilo hiter razvoj z obljubo, da bo zgradilo močne strukture države, ki bodo faktor notranje stabilnosti in miru ne samo na Kosovu, temveč v celi regiji," so pred volitvami ocenjevali v Mednarodnem inštitutu za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes. "Te obljube se niso uresničile, celo več, državljani so nad oblastjo globoko razočarani. So edina država v regiji, ki nima brezvizumskega režima. Nikjer na svetu politično-kriminalne strukture ne tvorijo državnih struktur - razen na Kosovu."
Izzivov mu ne bo zmanjkalo
Tanja Fajon, poslanka S&D v Evropskem parlamentu: "Z Albinom Kurtijem sva nazadnje sedela v Bruslju lani, ko je kot vodja albanske opozicije razmišljal, da bi se priključil evropskim socialistom. Kurtijev politični kapital je dozorel iz mladinskega revolucionarnega študentskega gibanja, ki je z leti preraslo v najmočnejšo opozicijo v državi. Pred leti mu je oblast za las ušla iz rok. Zdaj je prišel njegov čas, v katerem pa se bo moral obnašati drugače: biti bolj pragmatičen, državniški, umiriti bo moral nacionalistično retoriko, zaradi katere njegova stranka še danes uživa le status opazovalca v Socialistični internacionali. Čas bo pokazal, koliko socialnodemokratski, levo-sredinski ali nacionalistično-populističen je v resnici. V pogovorih z EU in v dialogu z Beogradom bo pričakovano prevzel glavno vlogo, ki jo je do zdaj imel predsednik Thaçi. Ambicije, da premakne stvari z mrtve točke in dokaže, da je drugačen, ne skriva. Izzivov mu ne bo zmanjkalo - največji so boj proti korupciji, velika brezposelnost, odliv mladih, varovanje manjšin in srbsko vprašanje. Prva velika preizkušnja pa bo zagotovo oblikovanje vlade. Bo najverjetnejši partner desno-sredinski LDK? Bo v vlado povabil tudi Srbe? Na Kosovu so na obzorju spremembe. Drznem si verjeti, da bo EU Kosovu že kmalu odpravila vizume za potovanja ljudi v schengenske države in da je obdobje dimnih bomb in solzivca v parlamentarni dvorani končano."
V boj z Vučićem - in Thaçijem
Kosovo je bilo vse od preloma tisočletja do tistega februarja 2008 mednarodni protektorat, kar je v resnici še danes, gibanje Samoopreditev pa je ves čas protestiralo proti prisotnosti mednarodnih sil. Kurti je sodeloval na vseh možnih demonstracijah, se nadihal solzivca, bil naštetokrat aretiran in večkrat obsojen. Vonj po solzivcu ga je spremljal tudi naprej, saj so poslanci Samoopredelitve, ki je prvič sodelovala na volitvah leta 2010 in takoj osvojila dvanajst odstotkov glasov, prav z metanjem bombic tega dražečega plina večkrat prekinjali delo kosovskega parlamenta, sploh ko je šlo za sprejemanje katerega od doslej doseženih 33 sporazumov v Srbijo.
Sam sebe označuje za nacionalističnega levičarja
