Vojislav Bercko
O, moj bog, le kaj sem storila?" si je morda mislila britanska kraljica Elizabeta II., ko je v sredo popoldne podelila že 13. mandat za sestavo vlade v svojem več kot 67-letnem kraljevanju Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ter državam Commonwealtha. In se hkrati vprašala, kakšno bo Združeno kraljestvo čez slabe tri mesece ali pa čez tri leta.
Mandat je namreč prejel 55-letni Alexander Boris de Pfeffel Johnson. Mož, ki bo moral popeljati Združeno kraljestvo skozi najbolj turbulentne čase v zadnjih osmih desetletjih, podobno kot sloviti premier Winston Churchill med drugo svetovno vojno. Toda če se je Velika Britanija nekaj mesecev pred pričetkom Churchillovega mandata zapletla v vojno s Hitlerjevo Nemčijo, da bi tako pomagala kontinentalni Evropi, ker se je tako zavezala, se kaj takega pod Johnsonovim vodenjem vlade skoraj gotovo ne bi zgodilo. Johnson je namreč trdno odločen, da Združeno kraljestvo popelje iz Evropske unije in čim bolj oddalji od Evrope - zlepa ali zgrda. Brexit je daleč najpogostejša beseda v njegovem besednjaku.
Nihče od britanskih politikov verjetno ne sovraži EU bolj kot Johnson
Žaljiv do vseh
Johnsonovih verbalnih zdrsov je bilo toliko, da bi ga lahko zlahka primerjali s kraljičinim soprogom princem Phillipom, ki ni bil nikoli tiho. Dva meseca, preden je bil imenovan za zunanjega ministra, je zmagal na tekmovanju za najbolj žaljivo pesem o turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. V Johnsonovi pesmi je opisan spolni odnos med Erdoganom in kozo. Leta 2016 pa je celotno afriško celino označil za eno državo. Nasploh je bil pogosto kritiziran zaradi domnevne neobčutljivosti do ljudi drugih ras. Ko je leta 2008 kandidiral za londonskega župana, je postal tarča kritik zaradi kolumne iz leta 2002, v kateri je v zvezi s temnopoltimi otroki uporabil staro ameriško žaljivko piccaninnies (zamorček). Na županskem soočanju ga je nato moderator Nihal Arthanayake vprašal, ali se razume z manjšinami. "Razumem se z manjšinami, v tem se me ne da prekašati," mu je odgovoril Johnson. "Moji otroci so celo na četrt Indijci. Kaj praviš na to?"
Idealen za tabloide
Medtem ko novinarji resnih britanskih medijev analizirajo prve Johnsonove besede in poteze ter se večinoma držijo za glavo, so v rumenem tisku nad ustoličenjem nekonvencionalnega premiera navdušeni. Trenutno se najbolj zabavajo z vprašanjem, ali se bo v premiersko rezidenco v londonski ulici Downing Street 10 vselila Johnsonova prijateljica, 31-letna Carrie Symonds. Boris Johnson je prvi britanski premier, ki ni poročen. Sicer ni navada, da bi britanski predsedniki oziroma predsednice vlad izpostavljali svoje zakonce, izjema je bil morda le Tony Blair s soprogo Cherie.
Rojen v zlati zibelki
Zdaj je torej ta politik odločen, da uresniči voljo ljudstva, kot rad velikokrat poudari, in pomaha združeni Evropi v slovo. Morda ljudje, ki so večinoma glasovali za brexit, torej delavci, rudarji, kmetovalci in drugi iz nižjega in srednjega sloja, niti ne vedo, da Boris, kot ga najpogosteje kličejo na Otoku, ni eden izmed njih. Rodil se je v zlati zibelki, kot pogosto rečemo, in se med drugim šolal na elitni britanski univerzi Eton, ki je dala kar 20 britanskih premierov od dosedanjih 55 - med njimi sta bili le dve ženski, Magaret Thatcher in Theresa May. Ko se je preizkušal kot novinar, je bil med letoma 1989 in 1994 dopisnik iz Bruslja in že takrat kritičen in žaljiv do Evropske unije; njegovi novinarski kolegi pa so opozarjali, da so njegovi članki vsebovali kar nekaj neresnic. Teh se po potrebi, podobno kot Trump, poslužuje tudi v politiki.
Ksenofob in občasni lažnivec, sovražen do žensk
