V javnem pismu so že leta 2022 predstavniki New York Timesa, Guardiana, Le Monda, El Paísa in Der Spiegla izpostavili, da objavljanje zaupnega gradiva ni kaznivo.
Jutri bo britansko visoko sodišče v Londonu ponovno obravnavalo zahtevo za izročitev ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea ZDA, kjer mu zaradi objave več kot 700 tisoč zaupnih dokumentov o aktivnostih ameriške vojske in diplomacije v Iraku in Afganistanu grozi do 175 let zapora. Sodnica in sodnik, ki presojata o izročitvi, sta konec marca ZDA dala čas, da podajo zagotovila, da bodo - v primeru izročitve - spoštovali Assangove pravice, da bodo zanj veljala določila iz ameriške ustave o svobodi govora, da bo imel pošteno sojenje, čeprav je tuji državljan, in da ga ne bodo obsodili na smrt. V nasprotnem primeru bo sodišče dovolilo obravnavo pritožbe proti izročitvi. V nadaljevanju preberite:
- Kaj bi Assangeova izročitev ZDA pomenila za svobodo govora in novinarstvo? Komentira predsednica Evropskega združenja novinarjev Maja Sever.
- Zakaj je leta 2012 Ekvador Assangeu na ambasadi v Londonu dal politični azil? Za Večer pojasnjuje tedanji ekvadorski predsednik Rafael Correa.
- Bo ameriški predsednik Joe Biden prisluhnil pozivu Avstralcev h končanju pregone zoper Assangea?
- Kaj bi Assangeova izročitev ZDA pomenila za svobodo govora in novinarstvo? Komentira predsednica Evropskega združenja novinarjev Maja Sever.
- Zakaj je leta 2012 Ekvador Assangeu na ambasadi v Londonu dal politični azil? Za Večer pojasnjuje tedanji ekvadorski predsednik Rafael Correa.
- Bo ameriški predsednik Joe Biden prisluhnil pozivu Avstralcev h končanju pregone zoper Assangea?