V javnem pismu so že leta 2022 predstavniki New York Timesa, Guardiana, Le Monda, El Paísa in Der Spiegla izpostavili, da objavljanje zaupnega gradiva ni kaznivo.
Reuters
Jutri bo britansko visoko sodišče v Londonu ponovno obravnavalo zahtevo za izročitev ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea ZDA, kjer mu zaradi objave več kot 700 tisoč zaupnih dokumentov o aktivnostih ameriške vojske in diplomacije v Iraku in Afganistanu grozi do 175 let zapora. Sodnica in sodnik, ki presojata o izročitvi, sta konec marca ZDA dala čas, da podajo zagotovila, da bodo - v primeru izročitve - spoštovali Assangove pravice, da bodo zanj veljala določila iz ameriške ustave o svobodi govora, da bo imel pošteno sojenje, čeprav je tuji državljan, in da ga ne bodo obsodili na smrt. V nasprotnem primeru bo sodišče dovolilo obravnavo pritožbe proti izročitvi. V nadaljevanju preberite:
- Kaj bi Assangeova izročitev ZDA pomenila za svobodo govora in novinarstvo? Komentira predsednica Evropskega združenja novinarjev Maja Sever.
- Zakaj je leta 2012 Ekvador Assangeu na ambasadi v Londonu dal politični azil? Za Večer pojasnjuje tedanji ekvadorski predsednik Rafael Correa.
- Bo ameriški predsednik Joe Biden prisluhnil pozivu Avstralcev h končanju pregone zoper Assangea?
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.