Jeremy Corbyn: Jezik vojne moramo zamenjati z jezikom miru

Jeremy Corbyn, britanski socialistični politik in poslanec spodnjega doma britanskega parlamenta, med letoma 2015 in 2020 tudi vodja laburistične stranke in vodja opozicije, je v petek na pogovoru s poslanko Levice Natašo Sukič v Ljubljani uvodoma dejal, da v britanskem parlamentu že štirideset let predstavlja delavski predel Islington North v severnem delu Londona. 

Opozoril je na velik porast revščine in brezdomstva v Združenem kraljestvu. "Smo v katastrofalnem položaju. Do tega je prišlo zaradi zamrznjenih plač, rezov v javnem sektorju in brutalnega socialnega sistema, ki ljudem onemogoča ugodnosti. Ljudje so besni, stavke železniških, poštnih, zdravstvenih delavcev, učiteljev, javnih uslužbencev, ki jih spremljamo v zadnjem obdobju, so velike. Ne pomnim, da bi kdaj stavkali celo zdravniki. Ko so stavkali pred leti, javnost tega ni odobravala. Menili so, da zdravstveni delavci ne bi smeli stavkati, saj da s tem tvegajo zdravje ljudi. To se je spremenilo. Pred tedni sem se udeležil stavke zdravnikov, ljudje so jim izražali podporo. Rekli so, da imajo prav, četudi so ljudem zaradi tega prestavili posege," je dejal. 

Trenutna ekonomija bogatim omogoča, da se na račun revnih še bolj obogatijo 

V luči stavk in slabega družbenega položaja na Otoku je dejal, kako pomembno je, da leve stranke izzovejo ekonomsko neoliberalno agendo: "Vse od leta 2008 se soočamo z rezi, omejitvami in padcem življenjskega standarda. V Veliki Britaniji je večina delavskih družin ob 10 do 20 odstotkov manj prihodkov kot pred dvanajstimi leti. Slabšanje položaja se bo po napovedih nadaljevalo. Vladna ekonomska strategija, ki jo je sprejelo tudi trenutno vodstvo laburistične stranke, torej opozicije, bo bogatim omogočila, da se na račun revnih še bolj obogatijo. To je popoln nesmisel." Kot je poudaril, bi si leve stranke morale prizadevati za strategijo, ki bi predvidela investicije v javno zdravstvo, spodobne plače za vse, zagotovitev stanovanj za vse, saj je to človekova pravica, trajnostni razvoj, spopadanje s podnebno krizo. Poudaril je tudi nujnost skupne borbe proti skrajno desnemu ekstremizmu in rasizmu, ki je zlo. 

V luči mednarodnih konfliktov je poudaril, da je treba govoriti jezik miru, ne vojne. "Ne podpiram ruske agresije na Ukrajino. Ta vojna se mora končati, ampak se ne strinjam z oboroževanjem. Zahod oborožuje Ukrajino, Kitajska pa Rusijo. Vojno to samo podaljšuje v nedogled. Rezultiralo bo to v še več na tisoče mrtvih, povečalo se bo število beguncev. Profitirajo samo proizvajalci orožja. Kam je izginil jezik miru? Kam je zašla Evropska unija? Zakaj si mednarodna skupnost ne prizadeva za prekinitev ognja v Ukrajini in za mirovna pogajanja? Ne more biti miru, če odločevalci dopuščajo, da se vojna nadaljuje in širi," je dejal.

Izrael želi izbrisati zgodovino Gaze

Na območju Gaze, Zahodnega brega in Izraela je bil devetkrat - in vsakič se je domov vrnil vedno bolj depresiven, je povedal. Obsodil je napad Hamasa 7. oktobra lani. "To ni bilo prav, o tem se vsi strinjamo. Ampak kot je rekel generalni sekretar OZN Antonio Guterres, se okupacija palestinskih ozemelj ni začela po 7. oktobru lani, temveč veliko prej." 

Meni, da želijo izraelske sil z uničevanjem civilne infrastrukture, verskih in antičnih arheoloških simbolov izbrisati zgodovino Gaze in jo začeti na novo. "Umrlo je že 30 tisoč ljudi. Uporabljajo najmodernejše orožje. Palestinski veleposlanik v Londonu je denimo izgubil sto članov širše družine. Nemudoma mora priti do prekinitve ognja. Ustaviti moramo dobavo orožja Izraelu. Delati moramo na mirovnem procesu, ki pa se ne sme končati le s prekinitvijo ognja, temveč tudi s koncem izraelske okupacije palestinskega ozemlja in koncem preganjanja Palestincev. Pomembno in še zmeraj nerešeno je tudi vprašanje palestinskih beguncev v Jordaniji, Siriji, Libanonu, ki so tam že od prve nakbe, leta 1948. Solidarnost in podpora Palestincem mora biti veliko večja in konkretnejša. Na Otoku smo organizirali že devet velikih demonstracij v podporo Palestincem, na največjih se je zbralo okoli milijon ljudi. Nadaljevali bomo, dokler bo treba. Po raziskavah 80 odstotkov Britancev podpira prekinitev ognja. Danes bomo o tem spet glasovali v parlamentu. Glasoval bom za takojšnjo prekinitev ognja," je dejal. 

Pred kratkim obiskal Assangea v zaporu

Corbyn je bil prejšnji teden na protestu pred Višjim sodiščem v Londonu, kjer so obravnavali prošnjo Juliana Assangea, ustanovitelja Wikileaksa, za ponovno preučitev odločbe o njegovi izročitvi ZDA, kjer mu želijo soditi zaradi razkritja tajnih vojaških dokumentov. "Je zelo pogumen in ustvarjalen novinar. Razkril je veliko neprijetnih resnic. Ne le o ameriškem delovanju v Iraku in Afganistanu, temveč tudi o delovanju velikih korporacij v Afriki. Podpiramo ga na različne načine. ZDA so ga obtožile na podlagi zakona o vohunjenju, ki so ga uvedli v času Nixonove administracije. Ko se je v Ekvadorju menjala oblast in so mu ukinili azil na svoji ambasadi v Londonu, so ga prijeli. Pet let je že v strogo varovanem in groznem zaporu Belmarsh. Pred kratkim sem ga obiskal, govorila sva o njegovem primeru. Sodišče zdaj odloča o njegovi izročitvi, ampak odločiti se bo moral notranji minister. Sodbo pričakujemo 15. marca. Če sodišče zavrne njegovo prošnjo, bo primer šel na evropsko sodišče za človekove pravice. Če ga izročijo ZDA, mu bodo ponovno sodili. Njegov primer je najbolj očiten primer cenzure in ni za zgled novinarjem. Z vidika svobode govora je pomembno, da podpremo Assangea. 15. marca bom spet pred sodiščem. Prosim, podprite kampanjo za Juliana Assangea," je pozval.