Priznanje za belorusko opozicijo

Evropska ljudska stranka (EPP), največja grupacija v Evropskem parlamentu, bo Demokratično opozicijo Belorusije, ki jo zastopajo koordinacijski svet in veliko članov opozicije, med njimi tudi Svetlana Tihanovska, nominirala za letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo prejmejo posamezniki ali organizacije, ki so izjemni zagovorniki človekovih pravic po svetu. "Ves svet občuduje odločnost, pogum in moč beloruskih žensk in moških v njihovem boju za dostojanstvo, svobodo in demokracijo v njihovi državi. S finančno pomočjo in gospodarskim sodelovanjem smo pripravljeni podpreti prehod v novo, demokratično Belorusijo. Dokler se bodo Belorusi upirali brez nasilja in se borili za svojo svobodo, imajo naklonjenost sveta," je ob tem povedala Sandra Kalniete, evropska poslanka in podpredsednica EPP.

"Občudujem Beloruse in njihov mirni, a odločni upor proti volilni prevari starega režima. Zaslužijo si našo podporo," pa pravi Michael Gahler, evropski poslanec in tiskovni predstavnik za zunanje zadeve pri EPP. "Tako kot pogumni Belorusi tudi mi teh volitev in njihovega rezultata ne priznavamo. Zahtevamo nove volitve in konec nasilja pripadnikov KGB, vojakov OMON in policije nad mirnimi državljani. In tako kot Belorusi zahtevamo takojšnjo izpustitev vseh aretiranih med mirnimi protesti in vseh političnih zapornikov," je še dodal Gahler.
Koordinacijski svet, ki zastopa belorusko civilno družbo, je 18. avgusta, devet dni po predsedniških volitvah, ustanovila Svetlana Tihanovska, da bi zagotovili mirno rešitev krize v državi. A namesto da bi sporni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in pripadniki njegovih oblasti vzpostavili smiseln dialog s koordinacijskim svetom, njegove člane ustrahujejo in pridržujejo.
V Belorusiji je na prostosti le še ena članica koordinacijskega sveta, Nobelova nagrajenka za literaturo Svetlana Aleksijevič, pet članov sveta s Tihanovsko vred se je zateklo v tujino, 38-letna flavtistka Marija Kolesnikova pa je v priporu in zoper njo so vložili obtožnico zaradi ogrožanja državne varnosti. Preiskovalci trdijo, da je skušala Kolesnikova s pomočjo interneta in množičnih medijev pozivati k dejanjem, ki so bila usmerjena proti nacionalni varnosti. Cilj je bil, da bi škodila državi. Kolesnikovi grozi do pet let zapora.
Kolesnikovo so prejšnji teden ugrabili in jo skušali izgnati v Ukrajino. Grozili so ji tudi s smrtjo, aktivistka pa je raztrgala svoj potni list in s tem preprečila izgon. Proti varnostnim oblastem je vložila ovadbo zaradi grožnje s smrtjo. Voditeljica opozicije Svetlana Tihanovska pa je sporočila, da sestavlja seznam pripadnikov beloruskih organov pregona, ki naj bi bili odgovorni za pretepanje in samovoljne aretacije protestnikov. Seznam naj bi služil za njihov morebitni kazenski pregon. "Varnostne sile pozivam, naj ustavijo nasilje in se pridružijo beloruskemu narodu. Če tega ne storite, se ne boste izognili pravičnemu sojenju in kazni," je dejala Tihanovska. Pred dnevi je sicer pojasnila, da bi Lukašenku v primeru njegovega odstopa zagotovila zaščito pred kazenskim pregonom. "Seveda, če bi odšel mirno, na človeški način, potem ta možnost obstaja." Toda Lukašenko tega zelo očitno ne namerava, priznal je, da je na ponedeljkovem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom tega prosil za pomoč v orožju. Ali jo je dobil, ni znano, dobil pa je obljubo o 1,5 milijarde dolarjev pomoči.