Od danes je v Italiji vladna kriza, prvič sredi poletja po skoraj 75 letih, kolikor nas loči od konca druge svetovne vojne. Sprožil jo je podpredsednik vlade Matteo Salvini, lider Lige. Kot je v četrtek malo pred polnočjo na tiskovni konferenci povedal predsednik vlade Giuseppe Conte, je Salvini od njega zahteval odstop z besedami, da želi na predčasnih volitvah "kapitalizirati podporo", ki jo uživa Liga. Ta stranka je namreč na evropskih volitvah podvojila glasove v primerjavi z lanskimi parlamentarnimi volitvami, partnersko Gibanje 5 zvezd pa jih je razpolovilo.
Contejeva ostrina
Conte je bil do Salvinija zelo oster. Očital mu je, da ni hotel priti v senat obrazložit okoliščin v zvezi z rusko afero, torej o sestanku njegovega sodelavca z ruskimi predstavniki v zvezi z domnevno prodajo energentov, pri kateri bi Liga prejela podkupnino. Salviniju, ki je nekaj minut pred tem na volilnem zborovanju v Pescari dejal, da morajo poslanci takoj, kljub počitnicam, v parlament, je Conte sporočil, da sporeda parlamentarnega dela ne bo določal notranji minister, kajti parlament sklicujeta predsednika poslanske zbornice in senata, nato pa odločitve pripadajo predsedniku republike. Dejal je tudi, da bo Salvini moral priti v senat kot senator in voditelj Lige ter bo moral obrazložiti svoje odločitve. Skratka ostrina, kakršne od doslej uglajenega Conteja nismo bili navajeni.
Salvinijev odgovor ni izostal. Včeraj je Liga tako v senatu vložila zahtevo po nezaupnici vladi. Predsednica senata Maria Cristina Alberti Casellati je za ponedeljek popoldne sklicala sejo predsednikov senatnih skupin, na kateri bodo določili datum zasedanja senata. Verjetno bo to 20. avgusta, torej po velikem šmarnu.
Oster tudi Di Maio
Lider Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio je bil do Salvinija, ki se mu zelo mudi na volitve, prav tako zelo oster. Očita mu, da želi preprečiti glasovanje o zmanjšanju števila parlamentarcev, ki naj bi ga z ustavno spremembo v četrtem branju dokončno odobrila poslanska zbornica 10. septembra. To verjetno drži, je pa tudi res, da bi bile s to ustavno spremembo volitve možne šele sredi prihodnjega leta.
Po glasovanju v senatu, torej predvidoma 20. septembra, bo imel besedo predsednik republike. Težko si predstavljamo, da bi Sergio Mattarella takoj oklical nove volitve, kajti pred Italijo je zahtevna naloga, sestava državnega proračuna za leto 2020. Včeraj je bila milanska borza najšibkejša, izgubila je skoraj 2,5 odstotka, tudi razmerje med italijanskimi in nemškimi državnimi obveznicami se je močno zvišalo, seveda na škodo Italije. Državni proračun bremenijo tudi finančne obveznosti, ki izhajajo iz letošnjih ukrepov sedanje vlade, vključno z nujnostjo zagotovitve 23 milijard evrov za preprečitev zvišanja davka na dodano vrednost, ki bi dodatno obremenilo že tako krhko italijansko industrijo.
Neobičajno oster še papež
Zato je možno, da bo Mattarella predlagal oblikovanje tehnične vlade s kratkoročnim mandatom, da sprejme finančno zakonodajo; pa tudi zato, da Salvinija umakne z notranjega ministrstva, ki je odgovorno za pripravo volitev. Prav tega se Salvini očitno najbolj boji, kajti jasno je, da bo njegov naslednik, kdorkoli pač bo, začel brskati po njegovi razvpiti dejavnosti.
Na koncu velja še omeniti, da je torinski dnevnik La Stampa danes objavil dolg intervju s papežem Frančiškom. Vsebina, prežeta z neobičajno ostrino, je podpora Evropi, skrbi za begunce in tudi stavek, v katerem papež, ne da bi kogarkoli omenjal, opozarja, da nekateri govori v državi spominjajo na Hitlerjeve besede leta 1934. Kot da bi s prstom pokazal na Salvinija.
