V svetu se vse bolj kopičijo jedrski odpadki, ki bodo še tisoče let radioaktivni. Odpadki so predvsem v obliki izrabljenega goriva nukleark. Kot je v nedavnem poročilu še opozorila mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace, so razmere na področju shranjevanja jedrskih odpadkov dobile razsežnosti globalne krize. Trenutno je po svetu razpršenega skupaj za 250.000 ton visoko radioaktivnega izrabljenega jedrskega goriva.
Strokovnjaki so opravili analizo objektov za njegovo hrambo v sedmih državah z jedrskimi elektrarnami, med katerimi sicer ni Slovenije. Med drugim so ugotovili, da so številna skladišča že skoraj do konca zapolnjena. V vseh opazovanih državah - ZDA, Franciji, Japonski, Belgiji, Veliki Britaniji, Švedski in Finski - se soočajo še z drugimi težavami, ki jih niso v celoti odpravile, navaja Greenpeace. Med temi omenja nevarnost požarov, uhajanje radioaktivnih plinov, onesnaževanje okolja in naraščajoče stroške.
"Več kot 65 let po začetku uporabe jedrske energije v civilne namene niti ena sama država ne more trditi, da ima pravo rešitev za ureditev problema najnevarnejših radioaktivnih odpadkov," je ob tem dejala koordinatorka poročila, jedrska strokovnjakinja pri Greenpeaceu, Shaun Burnie. Med drugim se je izkazalo, da ima zakopavanje izrabljenega goriva globoko v zemljo, sicer je to ena od vodilnih opcij dolgotrajnega shranjevanja, velike pomanjkljivosti.
Večino izrabljenega jedrskega goriva sicer hranijo v hladilnih bazenih poleg reaktorjev, ki pa nimajo dodatne "sekundarne" zaščite in so zato ranljivi, ko gre za zagotavljanje nenehnega hlajenja. Nekateri so celo brez nadomestnega vira energije, navaja poročilo. Kot opozarja, je taljenje sredice v japonski jedrski elektrarni Fukušima po potresu in cunamiju leta 2011 jasno pokazalo, da nevarnost takšnih hladilnih bazenov ni zgolj hipotetična. Poročilo izpostavlja razmere v ZDA, kjer imajo tudi največ jedrskih elektrarn - kar okoli 100, in v Franciji (58 elektrarn). (sta)
