Ugotovitve temeljijo na podatkih o smrtih zaradi 33 razširjenih bakterijskih povzročiteljev bolezni in enajstih tipov okužb v več kot 200 državah in ozemljih po vsem svetu. V obsežni študiji je sodelovalo na tisoče raziskovalcev z vsega sveta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V letu 2019, torej še pred pandemijo covida-19, naj bi bilo teh smrti skupaj 7,7 milijona oziroma 13,6 odstotka vseh. Po ishemični bolezni srca, kamor spadajo srčni infarkti, so tako bakterijski patogeni drugi najpogostejši vzrok smrti na svetu.
Za kar polovico teh smrti je sicer odgovornih zgolj pet od omenjenih 33 bakterijskih povzročiteljev bolezni.
Ena od njih je bakterija Staphylococcus aureus, ki je normalno prisotna na koži in sluznicah zdravega človeka, v izjemnih primerih pa prodre v notranjost telesa in tam povzroči okužbo. Bakterija Staphylococcus aureus, ki je razvila odpornost proti večini znanih antibiotikov, je bolj znana po kratici MRSA.
V prvi peterici so še bakterija Escherichia coli ali krajše E.coli, pogosta povzročiteljica zastrupitev s hrano, Streptococcus pneumoniae ali na kratko pnevmokok, črevesna bakterija Klebsiella pneumoniae in pa bakterija Pseudomonas aeruginosa. Vse so lahko zelo odporne na antibiotike in jih zato imenujejo superbakterije.
Raziskovalci še izpostavljajo, da obstajajo velike razlike med revnimi in bogatimi regijami. Tako na primer v Podsaharski Afriki zaradi bakterijskih okužb umre 230 ljudi na 100.000 prebivalcev, medtem ko v bogatih delih sveta, kot so Zahodna Evropa, Severna Amerika in Avstralija, ta številka pade na 52.
