Z romani, dramami, pismi, spomini in pesmimi iz Avstrije, Francije, Češke, Slovenije in Srbije dokazuje, da je literatura - gozd listov, ki je zrasel prav tako kot dejanski prostrani gozd, ki je obdajal izkrčeno območje koncentracijskega taborišča - sposobna intenzivnega vpogleda v "gradbišče smrti", so o razstavi zapisali na spletni strani muzeja.
Kot so dodali, vsa besedila, posredovana na razstavi, pričajo o boju za dojemanje tabuiziranega kraja množičnega nasilja. Vizualno se razstava z umetniško fotografijo (Dana Rausch, rizografija kolektiv potato publishing) približa artefaktom in ostankom koncentracijskega taborišča na severnem Ljubelju ter jih preplete z deli Julije Jost, Aloisa Hotschniga, Andreja Lacaze, Petre Kohlenprath, Marjana Štikarja, Ivana Ivanjija, Erwina Riessa, Petra Gstettnerja, Františka Janoucha in mnogih drugih.
Podružnica Mauthausna
Leta 1943 je SS na Ljubelju ustanovila podružnico koncentracijskega taborišča Mauthausen z lokacijami na obeh straneh prelaza. Danes sta na slovenski strani spominsko obeležje in muzej. Na severni strani se po zaslugi uspešnega spominskega dela Komiteja Mauthausen Koroška s spominskimi ploščami, talnimi ploščami, umetniškimi posegi in vodenimi ogledi intenzivno obravnava vprašanje suženjskega dela na bivšem gradbišču predora. Umetniška razstava in njen spremljevalni program sta posvečena tudi vprašanju, ali ni morda čas, da koncentracijskemu taborišču-dvojčku sledi sodobni muzej-dvojček, da se z muzejskimi sredstvi zoperstavi težnji po pozabi.
Celovški delavnicaMUZEJ v Domu Margarete Schütte-Lihotzky oporeka dominantni politiki spomina v Avstriji. Ta opisuje sodobno avstrijsko zgodovino predvsem z vidika vladajočih. Ob tem so zgodovina in pripovedi o antifašističnih, mirovnih, socialnih, feminističnih, manjšinskih, umetniških itd. gibanjih pogosto potisnjene v ozadje, deležni majhne pozornosti ali pa so namerno zatrti.
Vsa ta gibanja in njihovi zgodovinski akterji in akterke so veliko prispevali oziroma prispevale k demokratizaciji naše družbe. Številni njihovi cilji in težnje se še danes niso uresničili, ali pa se v sedanjih razmerah opredeljujejo na novo. delavnicaMUZEJ želi zato tem prispevkom, neizpolnjenim upom in današnjim gibanjem dati prostor, da bi bile vidne praznine v avstrijski politiki spomina in da bi kot delavnica navdihnili socialno pravičnejšo prihodnost, je še zapisano na dvojezični spletni strani muzeja.
