Navedbe je v svojem večernem videonagovoru potrdil predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, ki je pohvalil napore ukrajinskih vojakov. Ti po njegovih besedah kažejo "nadnaravno moč" v boju proti agresorski vojski, a je pri tem vseeno posvaril pred evforijo.
"Ukrajinske oborožene sile delajo vse, da bi osvobodile našo državo in naše ljudi," je sporočil Zelenski in dodal: "Vsa naša mesta bodo osvobojena - Herson, Melitopolj, Berdjansk, Mariupolj in ostala."
Ameriški think-tank Inštitut za vojne študije, ki se sklicuje na vire znotraj ruske vojske, trdi, da so bili Rusi potisnjeni skoraj povsem do ukrajinsko-ruske meje.
Regija Herson bo zaprosila za priključitev Rusiji
Namestnik vodje vojaško-civilne uprave ukrajinske regije Herson Kiril Stremousov je napovedal, da bo regija, ki je po trditvah Rusije pod popolnim nadzorom njenih sil, še pred koncem leta oblikovala zakonsko ogrodje za pridružitev Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije.
Regija Herson na jugu meji s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014, in je že prvi dan vojne v Ukrajini padla v roke ruske vojske.
Namestnik vodje Moskvi zveste uprave je že konec aprila napovedal, da bo v regiji Herson v kratkem ukrajinsko valuto grivna v celoti nadomestil ruski rubelj. Stremousov je na današnji novinarski konferenci šel še korak dlje in dejal, da bodo ruskega predsednika Vladimirja Putina formalno zaprosili za priključitev Ruski federaciji.
Ob tem je dodal, da bo upravljanje Hersona še pred koncem leta v popolnosti v skladu z rusko zakonodajo.
Gre za strateško izredno pomembno območje, saj se polotok Krim s tega območja napaja z vodo za prebivalstvo in kmetijstvo.
Harkov, ki je pred vojno štel 1,5 milijona prebivalcev, je vse od konca februarja tarča napadov ruskega topništva in letalstva, ukrajinska vojska pa je doslej uspešno odbila vsak poskus zavzetja mesta.
Po ocenah Inštituta za vojne študije bo ukrajinska protiofenziva v nekaj tednih prisilila ruske sile v popoln umik iz okolice Harkova. Istočasno strokovnjaki inštituta opažajo, da ruska vojska postopno napreduje okoli 150 kilometrov jugovzhodno, kjer osvajajo ozemlja regije Donbas, ki še niso pod nadzorom ruskih sil ali sil lokalnih proruskih oblasti.
Ukrajina je ustavila dobavo ruskega plina Evropi preko plinovoda v luganški regiji. To je razlog ...
Predstavniški dom potrdil 40 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek zvečer potrdil 40 milijard dolarjev vreden zakon za pomoč Ukrajini in evropskim zaveznikom, kmalu bo podobno nalogo opravil še senat. Za denar je zaprosil predsednik ZDA Joe Biden, in sicer za 33 milijard, vendar povišanju vsote ne nasprotuje.
Za predlog, s katerim se bo ameriška pomoč Ukrajini zaradi ruske invazije povečala na skoraj 54 milijard dolarjev, so glasovali vsi demokrati in tudi večina republikancev. Za Ukrajino bo tako šlo več denarja, kot so ga ZDA v letu 2019 namenile za pomoč po vsem svetu. Znesek predstavlja tudi skoraj odstotek celotnega proračuna ZDA.
V predlogu je šest milijard dolarjev za oborožitev in urjenje ukrajinske vojske, 8,7 milijarde dolarjev za obnovo vojaškega materiala, ki so ga ZDA doslej že poslale v Ukrajino ter 3,9 milijarde dolarjev za ameriške vojake, ki so v regiji blizu Ukrajine.
Predvidenih je 8,8 milijarde dolarjev gospodarske podpore Ukrajini, okrog štiri milijarde dolarjev za Ukrajino in evropske zaveznike, da se oborožijo, in 900 milijonov dolarjev za begunce.
Demokrati so želeli predlogu priključiti še dodatna sredstva za boj proti pandemiji koronavirusa in olajšanje poti do državljanstva za afganistanske begunce, ki so sodelovali z Američani, vendar pa so imeli republikanci pomisleke.
ILO: V Ukrajini od začetka vojne izgubljena tretjina delovnih mest
V Ukrajini je bila od začetka vojne po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO), ki deluje pod okriljem ZN, izgubljenih 30 odstotkov oz. 4,8 milijona delovnih mest. Napovedi organizacije so ob nadaljevanju vojne še bolj pesimistične.
"Gospodarske motnje v kombinaciji z velikim notranjim razseljevanjem in begunskimi tokovi povzročajo velike izgube na ukrajinskem trgu dela," v prvem poročilu o posledicah ruske invazije na Ukrajino opozarja ILO. Organizacija izpostavlja tudi učinke vojne na druge države.
V poročilu so predstavili več različnih scenarijev, ki so odvisni od razvoja ruske invazije. "Če se napad takoj konča, bi sledilo hitro okrevanje trga dela. Vrnilo bi se 3,4 milijona delovnih mest, kar bi pomenilo, da bi se stopnja izgubljenih delovnih mest znižala na 8,9 odstotka," je zapisala organizacija.
Če se bo invazija stopnjevala, se bo nadaljevala tudi izguba delovnih mest in dosegla sedem milijonov oz. 43,5 odstotka, še navaja ILO.
Pohvalili so prizadevanja Kijeva za delujoč program socialne pomoči. "Ukrajinska vlada je polno operativna, prav tako delodajalci in delavske organizacije," je na novinarski konferenci izpostavil regionalni direktor ILO za Evropo in Srednjo Azijo Heinz Koller.
Kot je dodal, jih ILO še naprej podpira in je pripravljen nuditi pomoč v trenutnih razmerah, pa tudi pri rekonstrukciji trga dela, potem ko se vojna konča.
ILO je marca prekinil sodelovanje z Rusijo, dokler ta ne preneha z napadi v Ukrajini. Invazijo so v organizaciji označili za "skrajno nezdružljivo" z načeli članstva v ILO.
Februarska invazija je sprožila najhujšo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Več kot 5,9 milijona ukrajinskih beguncev je zapustilo državo, večinoma ženske, otroci in starejši.
V ILO ocenjujejo, da je med begunci približno 2,75 milijona delovno sposobnih in bi lahko iskali zaposlitve v tujini, če se vojna zavleče. Dve tretjini med njimi imata po oceni organizacije visoko stopnjo izobrazbe. Skoraj polovica jih je imela pred vojno visokokvalificirana delovna mesta, le okoli 15 odstotkov je bilo nizkokvalificiranih delavcev.
Pred Poljsko, kamor je pribežalo 3,2 milijona Ukrajincev, je največji integracijski izziv na trgu dela, so še zapisali pri ILO.
