Dobila je 83 glasov podpore, kar je slovenski veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh označil za zaskrbljujoč rezultat. Povedal je, da je dejstvo, da je več kot tretjina članic ZN dala svoj glas Rusiji, zaskrbljujoče.
"Izvolitev Rusije bi bila slaba popotnica za Svet za človekove pravice, v katerega bi morale biti izvoljene države, ki ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega prava," je dejal in dodal, da do izida glasovanja ni bilo zanesljivo, ali bo Rusija izpadla.
Volitve v Svet za človekove pravice potekajo po regionalnih skupinah. Prave volitve so bile tokrat le v skupini Vzhodna Evropa, ki je imela za dva prosta sedeža tri kandidatke - poleg Rusije sta kandidirali še Bolgarija in Albanija - in v skupini Latinska Amerika, ki je imela za tri proste sedeže štiri kandidatke.
Bolgarija je dobila 160, Albanija pa 123 glasov, krepko več od 97 glasov, potrebnih za izvolitev.
V svet so bili izvoljeni še Brazilija, Kuba, Dominikanska republika, Kitajska, Japonska, Kuvajt, Indonezija, Burundi, Malavi, Gana, Slonokoščena obala in Francija ter Nizozemska.
Generalna skupščina ZN je aprila lani začasno odstavila Rusijo iz članstva v Svetu za človekove pravice zaradi zločinov med napadom na Ukrajino.
Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je v ponedeljek na odprtem zasedanju Varnostnega sveta o Ukrajini obtožil ZDA, da vodijo aktivno kampanjo proti vnovični ruski kandidaturi, česar ZDA niso zanikale.
Generalna skupščina ZN je ustanovila Svet za človekove pravice leta 2006, da bi nadomestil Komisijo za človekove pravice, ki je izgubila kredibilnost zaradi članstva držav, ki jih skupine za človekove pravice obtožujejo grobih kršitev. Svet se zdaj sooča z enako težavo.
Ta organ, ki izvaja preglede zaščite človekovih pravic po svetu in imenuje neodvisne preiskovalce, ima skupno 47 članic.
