Voditelj skrajno desne populistične stranke Liga Matteo Salvini je izgubil. To je glavni poudarek nedeljskih deželnih volitev v italijanski deželi Emiliji - Romanji. Njegova kandidatka Lucia Borgonzoni ni zmagala in predsednik druge najbogatejše italijanske dežele ostaja Stefano Bonaccini, predstavnik Demokratske stranke. Prejel je 51,4 odstotka glasov, Borgonzonjeva pa samo 43,6 odstotka. Zmaga leve sredine pa ni popolna, saj je v drugi deželi, kjer so potekale volitve, to je v Kalabriji, prepričljivo zmagala desna sredina s kandidatko Jole Santelli, ki pripada Berlusconijevi stranki Naprej, Italija, s skoraj 56 odstotki glasov. Liga je sicer v Emiliji - Romanji dobila 32 odstotkov podpore, s čimer je postala druga najmočnejša stranka v deželi, za Demokratsko stranko s 34-odstotno podporo.
Dežela Emilija - Romanja ostaja v rokah politične levice
Odločila visoka volilna udeležba
Da je šlo tokrat zares, je bilo jasno že v nedeljskih dopoldanskih urah, ko so bili objavljeni podatki volilne udeležbe do 11. ure: že v prvih dopoldanskih urah je šlo v Emiliji - Romanji na volišča znatno več ljudi kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti. Takrat se je podalo na volišča komaj nekaj več kot 30 odstotkov volivcev. Letos jih je bilo dvakrat več, na koncu 67 odstotkov.
Dejstvo je, da je Emilija - Romanja simbolna dežela levice, ki v tej deželi vlada neprekinjeno od konca druge svetovne vojne. Za sedanjo vladno koalicijo je bila prav ta dežela ključnega pomena. Voditelj desničarske Lige Matteo Salvini je zato v volilni kampanji napel vse sile; na lanskih parlamentarnih volitvah je bila Liga v tej deželi prva stranka s 33 odstotki, dvema več kot Demokratska stranka. Njegova volilna kampanja je bila izredno agresivna, obhodil je vsa mesta in vasi, osredotočil se je na državno politiko, njegovo geslo je bilo, da bo zmaga na teh deželnih volitvah prisilila vlado k odstopu in posledičnem razpisu novih volitev. Salvini se je s tem že samokandidiral za predsednika bodoče vlade. In dolgo so mu javnomnenjske raziskave pritrjevale. Še dva dni pred volitvami je na televiziji napovedoval, da bo Liga premočno zmagala.
Potem so se zbudile tako imenovane Sardine. Skupina mladih, ki se niso opredelili za nobeno stranko, ampak so se odločno opredelili proti Salviniju, se je zbirala na ulicah in trgih, v Bologni jih je bilo pred tednom dni 40.000, veliko več kot na Salvinijem zborovanju. Nikakor pa ni mogoče spregledati niti angažmaja kandidata Demokratske stranke Stefana Bonaccinija. Njegova volilna kampanja je bila v celoti osredotočena na deželne in krajevne teme. Emilija - Romanja je dobro upravljana dežela, od zdravstva do javnih prevozov, je ena najboljših v Italiji. Bonaccini v kampanji ni izpostavljal državnih tem, govoril je samoupravi, in ni se obkrožal z rimskimi politiki. Skratka, volivcem je ponudil kontinuiteto dobrega vladanja. To mu je zagotovilo zmago.
Sardine razmišljajo o ustanovitvi stranke
Sardine, spontano nastalo protipopulistično gibanje iz italijanske Bologne, ne izključuje možnosti, da bi se preobrazili v stranko. Za 14. in 15. marec so napovedali kongres na Siciliji, in to v zloglasni neapeljski četrti Scampia. Gibanje Sardine je sicer nastalo 14. novembra lani kot odgovor na prvo predvolilno zborovanje Salvinija pred deželnimi volitvami.
Premirje pred političnim viharjem
Kratkoročno v italijanski politiki zdaj ne bo velikih sprememb. Seveda bo nekaj pretresov, veliko razprav in tudi nekaj polemik, pa tudi precej nelagodja, ker ima v parlamentu največ poslancev Gibanje 5 zvezd in so torej politična razmerja v vladi, v kateri je poleg Gibanja 5 zvezd še Demokratska stranka, neskladna z resnično politično močjo strank v državi. Ampak to je vprašanje prihodnosti.
V perspektivi je jasno, da se je italijanska politika vrnila na stanje pred eksplozijo Gibanja 5 zvezd, ki se je predstavljalo kot tretja opcija, in nekako premešalo štrene po 25-letni razdelitvi Italije na levo in desno sredino. Po teh podatkih Gibanje 5 zvezd z manj kot desetodstotno podporo ni več pomemben politični akter. Začne se torej nova faza, v kateri postaja Demokratska stranka spet pomemben politični dejavnik. Matteo Salvini pa čaka, kdaj bo znova napočil njegov trenutek.
