Kot je premier izpostavil pred vrhom, ki bo v četrtek in petek v Bruslju, ni alternative širitvi na Zahodni Balkan, saj noben drug proces ne omogoča stabilizacije in preobrazbe območja. V pismu je še pojasnil, da je geostrateška lega regije ključna in predstavlja ogromen potencial, kar zadeva človeški, gospodarski in kulturni kapital.
Poudaril je, da Slovenija zastopa stališče, da bi morali na vrhu sprejeti dve ločeni odločitvi, ki bi temeljili na izpolnjevanju kriterijev, ter nasprotuje vnovični preložitvi odločitve.
"Spreminjajoče se globalno politično in varnostno okolje, ki je polno izzivov, potrebuje močno in enotno Evropo, ki je lahko zgled in ki sprejema strateške odločitve v zvezi s širitvenim procesom na Zahodni Balkan. Če tega ne bomo storili, bo trpela prožnost Evrope," je poudaril slovenski premier.
Zapisal je tudi, da bi morali upoštevati priporočila Evropske komisije, napredek pri uresničevanju reform ter veliko politično voljo, pogum in politični kapital, ki so bili vloženi v reševanje dvostranskih vprašanj.
Po njegovem bi morali pomisliti tudi na posledice morebitnega nesprejetja odločitve. "Odločitve tega tedna bodo dolgoročno čezmejno vplivale na stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana. Prinesle bodo tudi izredno pomembno sporočilo ljudem v regiji, še posebej mladim, ki potrebujejo pozitivno perspektivo v domovini," je opozoril Šarec.
Ob tem je priznal, da je treba upoštevati skrbi vseh držav članic, zato bi morali omogočiti razpravo o metodologiji širitvenega procesa. "A to je naša interna domača naloga in ne bi smela upočasniti širitvenega procesa ter ovirati napredka in stabilnosti regije".
Šarec je voditelje še pozval, naj bodo pošteni do držav kandidatk glede zahtevnosti in dolžine procesa, a naj ne spodkopljejo zaupanja regije v evropsko perspektivo in ne pozabijo na pomen vzdrževanja njene stabilnosti na področjih politike in varnosti.
To je trenutek, ko bi morala EU govoriti v en glas. "Odobritev začetka pogajanj bo zgolj začetek procesa, ne konec poti," je pismo sklenil slovenski premier.
Cerar se bo potrudil
Zunanji minister Miro Cerar je medtem danes v Luksemburgu poudaril, da se bo v torek v ministrski razpravi o Severni Makedoniji in Albaniji izrazito potrudil za čim nazornejšo predstavitev te argumentacije.
Gre predvsem za to, da bi EU, če bi sprejela negativno odločitev ali če odločitve ne bi sprejela, povzročila dodatno nestabilnost v regiji, izdala svoja načela, prekršila svojo obljubo ter prepustila težki situaciji zelo pogumne tvorce prespanskega sporazuma in reform v obeh državah, je opozoril Cerar.
Cerar ni želel napovedovati, kakšen je najverjetnejši razplet. Izpostavil je, da bo skeptične kolege poskušal prepričati z zelo močnimi argumenti in da dejansko ostaja dilema, kaj bo jutri povedala Francija. Dokončno odločitev bodo po njegovih besedah sprejeli voditelji konec tedna v Bruslju.
Ministri EU za evropske zadeve so zaradi zadržkov Nemčije, Francije in Nizozemske julija kljub svarilom pred izgubo verodostojnosti unije odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo preložili na oktober.
Po neuradnih informacijah začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo zdaj odločno nasprotuje Francija, čeprav sta državi izpolnili pogoje za ta korak. Pri tem lahko računa na solidarnost Nizozemske, ki z argumentom nezadostnega boja proti korupciji nasprotuje le začetku pogajanj z Albanijo, medtem ko pogajanja s Severno Makedonijo podpira.
Slovenija je v skupini članic unije, ki se odločno zavzemajo za začetek pogajanj z obema državama. Tudi štirje predsedniki institucij EU so se nedavno v skupnem pismu zavzeli za to in opozorili na verodostojnost unije.
Za zdaj ni jasno, kako se bodo na bližajočem se vrhu odločili voditelji unije. Neuradno se omenja več scenarijev. Najbolj optimistično in najmanj verjetno je, da obe državi dobita zeleno luč. Druga možnost je, da dobita obe zeleno luč ob novih pogojih. Tretja možnost je začetek pogajanj zgolj s Severno Makedonijo. Možna je tudi vnovična preložitev odločitve.
Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj.
