Dolgih devetnajst dni so potrebovale oblasti Savdske Arabije, da so spletle svojo inačico zgodbe o izginotju oporečniškega novinarja Džamala Hašodžija, ki je veljal za pogrešanega od 2. oktobra. V soboto zjutraj so iz uradnega Riada končno sporočili, da je Hašodži, ki bi bil moral pred nekaj dnevi praznovati 60. rojstni dan, res mrtev, vendar pa je pojasnilo iz krogov okoli kronskega princa Mohameda bin Salmana tako luknjičasto, da mu skoraj nihče ne verjame: Hašodži naj bi bil namreč umrl med pretepom v prostorih konzulata.
Kje je truplo?
Savdske oblasti so po tednih vztrajanja, da je novinar zapustil konzulat, pojasnile, da je novinar na konzulatu umrl med pretepom. Tožilstvo je sporočilo, da je "med novinarjem in drugimi, ki jih je srečal na konzulatu, prišlo do prepira, ki je vodil v pretep s pestmi, posledica katerega je bila njegova smrt". V okviru preiskave, ki še traja, so prijeli 18 oseb, savdski kralj Salman pa je odpustil vodjo obveščevalne službe Ahmeda Al Asirija in medijskega svetovalca Sauda Al Kahtanija, oba tesna sodelavca njegovega sina Mohameda. Ukazal je tudi ustanovitev posebnega ministrskega odbora pod prestolonaslednikovim vodstvom za prestrukturiranje obveščevalne agencije.
V tem suhoparnem sporočilu je verjetno res edino to, da je Hašodži mrtev. Predvsem bode v oči, da so savdske oblasti dolge dni trdile, da je Hašodži zapustil konzulat, v katerega je prišel, da bi uredil ločitvene papirje in vse za poroko z novo nevesto, ki ga je tisti torek še dolge ure čakala pred konzulatom. Prav tako niso zapisali niti črke o tem, kaj se je zgodilo s truplom, niti pojasnili, zakaj so tako dolgo molčali.
Turške oblasti, ki so zgodbo po kapljicah dozirale državnim medijem, ves čas trdijo, da je bil Hašodži brutalno umorjen. Prav 2. oktobra sta v Ankari pristali dve zasebni letali iz Savdske Arabije, s katerima je pripotovalo 15 ljudi, med njimi polkovnik Maher Abdulaziz Mutreb iz osebne straže prestolonaslednika Mohameda bin Salmana in Salah Mohamed Al Tubadži, šef forenzike v obveščevalni službi. Nesrečnega novinarja naj bi bili mučili, mu odrezali prste, ga omamili in obglavili, truplo pa razsekali na koščke. Kje so posmrtni ostanki, turški preiskovalci, ki so šele po dveh tednih smeli pregledati konzulat - v njem so bili prostori sveže prepleskani - in rezidenco veleposlanika, ne vedo, iščejo pa jih v bližnjih gozdovih. Vseh 15 Savdijcev se je še istega dne, torej 2. oktobra, vrnilo v domovino, čeprav so hotelske sobe rezervirali za tri dni.
Trump pomirjen, svet zgrožen
Edini, ki je savdsko poročilo sprva označil za zadovoljivo, a si kasneje premislil, je bil ameriški predsednik Donald Trump. Razlago savdskega dvora je sprva označil za verodostojno, po nekaj urah pa ugotovil, da s pojasnili ni zadovoljen. "Nisem zadovoljen, dokler ne dobimo odgovorov," je dejal in dodal, da še vedno preučuje uvedbo morebitnih sankcij. Obenem je ocenil, da bi ustavitev prodaje orožja Riadu naredila več škode ameriškemu gospodarstvu kot Savdski Arabiji. "Verjamem, da to predstavlja več kot milijon delovnih mest, zato ni konstruktivno, da bi preklicali takšno naročilo," je dejal. Savdska Arabija naj bi bila maja lani, tako trdi Trump, naročila za 350 milijard dolarjev ameriškega orožja.
Drugi niso bili tako prizanesljivi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril tudi potrebo po takojšnji, temeljiti in transparentni preiskavi okoliščin smrti ter po kaznovanju odgovornih za Hašodžijevo smrt. Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je pozvala k stopnjevanju pritiska na Riad. Ta mora namreč odgovarjati za smrt Hašodžija in aretacije drugih novinarjev, je opozoril generalni sekretar organizacije Christophe Deloire. "Vsak poskus odprave pritiska na Savdsko Arabijo in sprejema kompromisne politike bi dal dovoljenje za ubijanje kraljestvu, ki novinarje, ki si drznejo preiskovati in sprožati razprave, zapira v zapore, biča in celo ubija," je zapisal. Z najbolj ostro kritiko pa se je na twitterju odzvala nekdanja Hašodžijeva urednica pri Washington Postu Karen Attiah, ki je pojasnilo Riada označila za "popolno sranje" in "žaljivo".