V nedeljo bodo volili v nemški zvezni deželi Hessen, kjer naj bi na zvezni ravni vladajoči Krščansko-demokratska unija (CDU) in socialdemokrati (SPD) po debaklu na Bavarskem ponovno utrpeli velike izgube, povzema napoved predvolilnih anket britanski dnevnik Guardian. Javnomnenjske raziskave pa napovedujejo veselje pri Zelenih, ki bi lahko morebiti celo imenovali ministrskega predsednika dežele. Skratka, berlinski vladni stranki si še nista opomogli od hudega udarca na deželnih volitvah na Bavarskem pred dvema tednoma, ko je CSU s 37,2 odstotka izgubila absolutno večino po več desetletjih, SPD pa je z drugega mesta s komaj 8,5 odstotka glasov zgrmela na četrto mesto za Zelenimi in desničarsko Alternativo za Nemčijo (AfD). Rane še niso zaceljene, pa morata spet iti na volilni test.
Težak preizkus za kanclerko
Volitve v Hessnu, ki velja za finančno gonilno silo Nemčije s finančnim centrom v Frankfurtu, bodo težak preizkus za vlado kanclerke Angele Merkel, piše slovenska tiskovna agencija STA. Ankete torej kažejo, da bi v deželi v različnih koalicijah že 20 let vladajoča CDU lahko izgubila več kot ducat odstotnih točk podpore v primerjavi z letom 2013 in lahko računa le na okoli 26 odstotkov glasov, socialdemokrati pa naj bi v svoji nekdanji trdnjavi predvidoma prejeli le okoli 21 odstotkov glasov.
Še en katastrofalen izid obeh strank po volitvah na Bavarskem bo prav gotovo še bolj ogrozil že tako načete temelje nemške vladajoče koalicije. Socialdemokrati bi lahko namreč po nedelji resno razmislili o prekinitvi že tretje velike koalicije pod taktirko Merklove. SPD je bila namreč v začetku letošnjega leta tako rekoč porinjena v ponovno veliko koalicijo. Njeni vodilni člani se na lanskih zveznih volitvah niso najbolj odrezali, zato so sprva obljubili odhod v opozicijo. Toda nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, njihov nekdanji član, je zahteval, da sprejmejo odgovornost vladanja, vse pod vtisom prav jurišnih uspehov že omenjene AfD. Medtem pa vlogo tako imenovane ljudske stranke počasi, a vztrajno v Nemčiji prevzemajo Zeleni. Nekdanji uporniki in okoljevarstveniki so v zadnjih letih izoblikovali celosten politični program, ki nagovarja številne volivce. Tudi v Hessnu, kjer so trenutno koalicijski partnerji CDU, bi lahko kakor na Bavarskem postali druga najmočnejša sila, če le uresničijo napovedano, skoraj podvojeno podporo od leta 2013, to je če dobijo okoli 20 odstotkov glasov.
Strup za deželo z leve
Medtem sta kanclerka Merklova in hessenski prvi minister Volker Bouffier volivce že opozorila pred morebitno deželno levo koalicijo med SPD, Zelenimi in Levico, češ da bi to za Hesen "pomenilo strup", je poročala nemška tiskovna agencija DPA. No, tak poskus se je v deželi sicer že leta 2008 ponesrečil, spominja nemški tednik Der Spiegel, vajeti pa je uspel prevzeti CDU.
Oblikovanje koalicije bo vsekakor postalo zanimivo, če bodo Zeleni prehiteli SPD in tako dobili možnost odločitve, ali bodo še omogočali CDU obdržati se na oblasti ali pa bodo poskusili koalicijo sestaviti sami. Glede na ankete bo tokrat za vladanje potrebno zavezništvo najmanj treh strank.
Vstop v deželni parlament se sicer poleg omenjenih strank napoveduje še liberalcem (FDP), ki bodo verjetno odločilni pri določanju ministrskega predsednika, in pa seveda AfD. Z napovedanimi 13 odstotki podpore bi desničarskim populistom tako uspel vstop v še zadnjega od vseh 16 nemških deželnih parlamentov.
V nedeljo bo na volišča, odprta med 8. in 18. uro, lahko šlo okoli 4,4 milijona volilnih upravičencev. Izbirali bodo med kar 23 strankami. Za vstop v parlament bo posamezna stranka sicer morala prestopiti petodstotni prag, kar naj bi uspelo le šestim strankam.
