Ni naključje, da je na nedavnem zasedanju foruma Crans Montana v Ženevi, kjer so se zvrstili visoki politični predstavniki držav Zahodnega Balkana, požela največji aplavz Renata Denkovska, ministrica za pravosodje Severne Makedonije. Pred letom dni, ko je forum zasedal v Bruslju, je bil osrednja osebnost Zoran Zaev, predsednik makedonske vlade v času, ko še ni bilo jasno, ali bodo volivci na referendumu sprejeli spremembo imena, doseženo s Prespanskim sporazumom, ki ga je poleg Zaeva podpisal bivši grški premier Aleksis Cipras, in s tem prekinili več kot desetletno čakanje Makedonije na začetek pogajanj o članstvu v Evropski uniji.
Omenili ste pričakovanja Severne Makedonije. Za kaj gre?
"Ljudje so pričakovali, da bo Evropski svet na prvem zasedanju po spremembi imena določil datum začetka pogajanj za članstvo v Evropski uniji in razočaranje je bilo veliko, ker se to ni zgodilo. Obljubili so nam, da se bo to zgodilo letos na oktobrskem vrhu. Kar smo storili, je bil velik korak za mednarodne odnose, tudi za državo samo. Zdaj imamo vse pogoje za začetek pristopnih pogajanj in kot ministrica za pravosodje lahko po natančnem pregledu z gotovostjo rečem, da reforme, ki smo jih sprejeli, vsebinsko celo presegajo reforme držav, ki so že članice EU. Pričakujemo, da nam bodo to priznali."
Je politično stanje v Severni Makedoniji zdaj stabilno?
"Odložitev pogajanj bo seveda negativno vplivala, ker bo lahko dala veter v jadra opoziciji, torej politični stranki VMRO-DPMNE, ki v prejšnjih letih ni bila nikoli pripravljena opraviti reform. Opozicija je nasprotovala Evropski uniji in nasprotuje Prespanskemu sporazumu. Zaskrbljenost je velika, ker ljudje čutijo, da so se zelo žrtvovali, ko so pristali na spremembo imena države. To zavlačevanje bi lahko negativno vplivalo na politično stabilnost v državi."
In kakšno je gospodarsko stanje v državi?
"Seveda moramo še veliko narediti. Zdaj pričakujemo, da bo članstvo v zvezi Nato odprlo pot nekaterim investicijam. Po podpisu sporazuma z Grčijo in tudi sporazuma prijateljstva z Bolgarijo upamo, da se bo povečala trgovina s tema dvema državama. Dodala bi še, da je dogovor o članstvu v zvezi Nato vplival na zvišanje ratinga naše države in torej izboljšal pogoje kreditiranja. Skratka, pričakujemo, da bo vse to pripomoglo k izboljšanju našega gospodarstva."
Dolgo časa je bilo ključno vprašanje odnos med Makedonci in albansko skupnostjo. Kakšni so zdaj odnosi?
"Pred dolgimi leti smo v Ohridu podpisali sporazum o etničnih skupnosti v Makedoniji. Stanje se je umirilo. Naša vlada se je predstavila na zadnjih volitvah s stališčem, da moramo biti družba za vse. To je bilo prvič, da so kandidatno listo sestavljali Makedonci in tudi Albanci. Podpredsednik naše stranke, socialdemokratske zveze SDSM, je Albanec. Prepričani smo, da je skupni interes Makedoncev in Albancev, da živijo v stabilni državi."
Se bojite, da bi nedavne volitve v Grčiji, ko je zmagala dotlej opozicijska Nova demokracija Kiriakosa Micotakisa, ki je zdaj premier, kakorkoli ogrozile meddržavne odnose in vplivale na vaše približevanje Evropski uniji?
"Mislim, da ne bodo v nobenem primeru zadevale Prespanskega sporazuma. Ta sporazum je bil sprejet in velja. Ne verjamem, da bi se Nova demokracija želela odpovedati temu sporazumu. Mislim torej, da se bo proces sodelovanja med državama odvijal naprej."
Obstaja zelo kočljivo vprašanje, prisotnost številčne makedonske manjšine v Grčiji. Kakšen je odnos vaše vlade oziroma vaše države do te manjšinske skupnosti?
"Odnosi med Severno Makedonijo in Grčijo so zapisani v Prespanskem sporazumu; mi smo spremenili ustavo in vanjo izrecno zapisali, da nimamo nobenih ozemeljskih zahtev in da je meja med državama dokončno določena. Ne bomo se vmešavali v notranja vprašanja Grčije."
