Ruska medcelinska raketa topol sicer ni najmogočnejše orožje, ki ga ta trenutek premore Rusija, je pa vseeno zastrašujoča hipersonična balistična raketa, s katero Moskva v času izstrelitve rakete orešnik grozi Zahodu.
Jedrska bojna konica topola ima moč do okoli 800 kiloton, kar je 50-krat več, kot ga je imela atomska bomba, ki so jo leta 1945 nad Hirošimo odvrgle ZDA. Strokovnjaki so naredili modele, ki kažejo, kaj bi se zgodilo, če bi topol eksplodiral nad največjimi evropskimi in ameriškimi mesti.
Za britanski spletni tabloid DailyMail je Alex Wellerstein, profesor in zgodovinar jedrske tehnologije, izdelal enega izmed takih modelov, ki ocenjuje število žrtev, če bi sto metrov nad mestom eksplodirala raketa topol. Njegov model sicer ne vključuje človeških žrtev, ki bi umrle v dneh, mesecih in letih po eksploziji zaradi posledic sevanja, pomanjkanja vode, hrane, elektrike in zdravstvene oskrbe.
London
Po eksploziji topola bi se požari razširili na širše območje kraja eksplozije, v nevarnosti zaradi zastrupitve z monoksidom pa bi bili tudi ljudje v podzemnih zakloniščih. Vsi, ki bi se znašli znotraj treh kvadratnih kilometrov od epicentra eksplozije, bi se stopili zaradi velike ognjene krogle, znotraj katere nastanejo temperature, kot jih ima tudi sonce. Parlamentarna palača, Buckinghamska palača in Westminstrska opatija bi bile popolnoma uničene.
Visokotlačni udarni val bi se v delčku sekunde z veliko močjo in nadzvočno hitrostjo širil po zgradbah. Model predvideva, da bi umrlo milijon ljudi, še 2,2 milijona ljudi pa bi utrpelo hude poškodbe, ki bi bile za številne tudi usodne.
Pariz
V glavnem mestu Francije bi bilo verjetno še več žrtev. V eksploziji bi umrlo 1,5 milijona ljudi, poškodovanih pa bi bilo 2,7 milijona. Topol, ki bi eksplodiral nad središčem Pariza, bi izbrisal Eifflov stolp, Palais de Chaillot, Slavolok zmage, Louvre in stolp Montparnasse pa bi se spremenili v ruševine.
Amsterdam
Glede na to, da je Amsterdam manj poseljen, kot sta London in Pariz, bi bilo žrtev manj, bi bil pa večji del mesta popolnoma izbrisan. Umrlo bi okoli 370 tisoč ljudi, 530 tisoč bi jih bilo huje poškodovanih. Središče mesta in bližnje pristanišče bi bila popolnoma uničena, zgradbe v sosednjem mestu Haarlem pa bi bile poškodovane.
Rim
Umrlo bi okoli 770 tisoč Rimljanov, več kot milijon pa bi jih bilo poškodovanih. Kolosej, Panteon in velik del starega Rima bi se spremenili v prah. Veliko škodo bi utrpel tudi Vatikan, najverjetneje bi umrla večina njegovih prebivalcev.
Berlin
Na kraju bi umrlo 640 tisoč prebivalcev, skoraj dvakrat toliko bi jih bilo huje poškodovanih. Brandeburška vrata, berlinska katedrala, televizijski stol in Reichstag bi se spremenili v prah. Ljudje, ki živijo v predmestjih, kot sta Spandau in Wilhelmstadt, bi bili huje opečeni, mogočen udarni val pa bi zajel tudi zgradbe v predmestju Potsdam, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno.
Varšava
V prvem udarnem valu bi umrlo okoli 615 tisoč ljudi, še okoli 750 tisoč bi jih bilo huje poškodovanih. Večji del starega mesta bi bil izbrisan.
Helsinki
V redkeje poseljeni finski prestolnici bi umrlo okoli 120 tisoč ljudi, poškodovanih pa naj bi jih bilo 300 tisoč.
Stockholm
V švedski prestolnici bi umrlo 268 tisoč ljudi, huje poškodovanih pa bi jih bilo okoli pol milijona.
Washington
V prestolnici ZDA bi umrlo 485 tisoč ljudi, 839 tisoč pa bi jih bilo poškodovanih. Belo hišo in Kapitol bi udarni val porušil.
New York
Katastrofalne posledice bi imela eksplozija topola nad centrom New Yorka. Ognjena krogla bi stopila praktično vse v četrtih Soho, Little Italy, Lower East Side, East Village, West Village, z zemljo pa bi zravnalo tudi zgradbe v Midtownu, Long Islandu, Williamsburgu, Brooklynu in Upper East Sideu.
Ljudje v Harlemu, Bushwicku in Nort Bergnu bi dobili opekline tretje stopnje, udarni val pa bi dosegel tudi Bronx in periferijo Yonkers. Skupno bi umrlo 1,56 milijona ljudi, huje poškodovanih pa bi jih bilo okoli tri milijone.
