Sirski Kurdi: raje kompromis kot genocid

Razmere na severovzhodu Sirije, kjer Turčija od minule srede izvaja ofenzivne akcije proti sirskim Kurdom, postajajo vse bolj zapletene. Kurdi, ki so jih turške letalske, topniške in oklepne sile ob pomoči arabskih borcev napadle na več sto kilometrov dolgi fronti, so se bili prisiljeni obrniti po pomoč k uradnemu Damasku oziroma sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu. Ta je res na vroče območje ob turški meji poslal svoje enote, ki naj bi bile po ostrih spopadih s Turki in njihovimi zavezniki znova zasedle strateško pomembno mesto Manbidž in se utrdile v mestu Kobani, toda poročila s terena so precej konfuzna. Zagotovo pa se je hitro napredovanje turške vojske, katere cilj je bil prodreti vsaj 32 kilometrov globoko na ozemlje Sirije, in to v dolžini skoraj tisoč kilometrov, upočasnilo. Hkrati je ob odsotnosti ZDA, ki so na ukaz predsednika Donalda Trumpa umaknile svoje vojake s tega območja, na geopolitično sceno stopil novi stari igralec: Rusija. "Vemo, da bomo morali pristati na boleče kompromise z Moskvo in Bašarjem Al Asadom," je ob prošnji za pomoč Damasku zapisal Mazlum Abdi, poveljnik Sirskih demokratičnih sil (SDF), katerih večino tvorijo Kurdi in štejejo okoli 70 tisoč borcev. "Toda če moramo izbirati med kompromisom in genocidom našega naroda, bomo zagotovo izbrali preživetje naših ljudi."