Italijanom je odleglo. Z včerajšnjim dnem je bila namreč preklicana prepoved premikanja med deželami. Tisti, ki so v začetku marca obtičali zunaj svoje dežele, se - z nekaterimi majhnimi izjemami - niso mogli vrniti domov. Ljudje niso mogli obiskovati sorodnikov in prijateljev, družine so bile daleč narazen. Včeraj je ta prepoved odpadla in premikanje je dovoljeno, čeprav v nekaterih deželah na jugu Italije in na obeh velikih otokih, Siciliji in Sardiniji, še izvajajo nekatere nadzorne ukrepe, od merjenja vročine do registracije prišlekov. So pa to dejansko omejeni ukrepi.
Včeraj so tudi ponovno začeli voziti hitri vlaki na nekaterih relacijah, predvsem iz Milana proti jugu pa tudi iz Trsta v Milano. Število teh vlakov je še vedno omejeno in redni vozni red naj bi vzpostavili ponovno čez dva tedna. Podobno velja za letalski promet: nekaj poletov več je na relacijah sever-jug, na vsaj delno normalizacijo pa bo treba še počakati.
Od včeraj lahko tudi prebivalci držav EU in še nekaterih drugih, med temi Združenega kraljestva, Švice in Norveške, prosto prihajajo v Italijo, brez karantene, temu pa se ni prilagodila Avstrija, saj svojim državljanom ne dovoli prestopa meje z Italijo. In obratno. Slovenija se je le delno prilagodila: slovenski državljani lahko odhajajo v Italijo, za italijanske državljane pa je pravica do prihoda v Slovenijo omejena na nujne primere, za delo na kmetijskih zemljiščih, za obisk lastnih nepremičnin v Sloveniji in v primeru potrjenih rezervacij v hotelih. Toda v soboto pride v Ljubljano na svoji mikroevropski turneji, ob kateri ima v načrtu srečanja s kolegi iz Francije, Nemčije in na koncu Grčije, italijanski zunanji minister Luigi Di Maio in seveda bo največ besed o prehajanju meje. Nekateri italijanski mediji v teh dneh med drugim ponovno poročajo o beguncih, ki naj bi skrivaj prihajali preko Slovenije v Italijo. Tudi to je že nekaj časa vroča tema v odnosih med državama.
Sicer pa je torkov praznični dan, 2. junija 1946 so se namreč Italijani na referendumu odločili za republiko, letos minil neobičajno. Tradicionalne vojaške parade ni bilo, po državi so bile manjše slovesnosti brez množične udeležbe, predsednik republike Sergio Mattarella je položil venec h grobu neznanega vojaka, nato je obiskal nekaj simbolnih krajev, povezanih z epidemijo koronavirusa, opozicija pa je pripravila kar nekaj zborovanj, na katerih so njeni voditelji ponujali svoje rešitve za premostitev krize. Še vedno je veliko polemik med opozicijo in vladno koalicijo, pa tudi v vladni koaliciji ne manjka prepirov. To je za Italijo (pa ne samo za uradni Rim) dokaj običajen pojav; vlada namreč pripravlja nov sklop ukrepov za premostitev gospodarske krize, začenši s turizmom, ki ga je pandemija najbolj prizadela. Problemov je veliko, želja prav toliko, razpoložljivih sredstev pa premalo. Kot povsod, toda Italijo bremeni izredna zadolžitev, 135 odstotkov BDP je njen dolg in zato si ne more privoščiti prevelikih izdatkov. Koalicija pa je pisana in vsaka komponenta ima pač svoje interese in svojo prednostno lestvico.
