Slovenija noče prepovedi jedrskega orožja

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
09.08.2019 18:29

V Nagasakiju pozivi japonski vladi, naj podpiše pogodbo Združenih narodov o prepovedi jedrskega orožja, Slovenija je pristop zavrnila že lani in od tedaj se kljub peticiji ni še nič spremenilo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Na grozovitost atomske bombe so včeraj, tri dni po podobni slovesnosti v Hirošimi, opozorili še v Nagasakiju. Župan mesta Tomihisa Taue je ob 74. obletnici uničujoče eksplozije japonsko vlado pozval, naj čim prej podpiše in ratificira pogodbo ZN o prepovedi jedrskega orožja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Kot edina država na svetu, ki je izkusila opustošenje jedrskega orožja, mora Japonska čim prej podpisati in ratificirati pogodbo o prepovedi jedrskega orožja," je rekel župan na spominski slovesnosti. Podobno je že v torek na slovesnosti v Hirošimi pozval tamkajšnji župan Kazumi Macui. Vsakoletne slovesnosti se je včeraj poleg redkih preživelih namreč udeležil tudi premier Šinzo Abe. Pogodbo je podpisalo 122 držav, a med njimi ni nobene od tistih, ki v svojem arzenalu premorejo jedrsko orožje. Pogodba tudi še ni začela veljati, saj je še zmeraj ni ratificiralo vsaj 50 držav, piše ob tem slovenska tiskovna agencija STA.
Tudi Slovenija še ni podpisala pogodbe o prepovedi jedrskega orožja in tega očitno ne namerava storiti. Lani je tedanji predsednik slovenske vlade Miro Cerar podpis zavrnil z izgovorom, da je pogodba "nerealna in preveč radikalna", se spominjajo pri Mirovnem inštitutu v Ljubljani. Zanje je nesodelovanje Slovenije pri prepovedi jedrskega orožja nesprejemljivo, zato so tudi sprožili peticijo za pristop Slovenije k pogodbi, kajti "argument, da bo Slovenija namesto tega raje nadaljevala uresničevanje pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), je zavajajoč, saj NPT jedrskega orožja ne prepoveduje, pristop k NPT pa ne izključuje pogodbe o prepovedi. Pogodbi se namreč ne izključujeta, marveč dopolnjujeta."
Obletnica jedrskih napadov je potekala ravno v tednu po propadu pogodbe o prepovedi nameščanja jedrskih raket srednjega dosega (INF). Taue je tako opozoril, da je v svetu ponovno prisotno prepričanje, da so lahko jedrske rakete uporabne. "Jedrske bombe so zgradili ljudje in odjeknile so nad glavami ljudmi. Zato lahko jedrsko orožje uniči dejanje človeške volje," je dodal.
V Nagasakiju je druga in doslej zadnja uporaba jedrskega orožja v vojni pred 74 leti takoj terjala okoli 40.000 smrtnih žrtev, skupno pa naj bi posledice zahtevale še 70.000 življenj. Nad mestom je 9. avgusta 1945 eksplodirala bomba z imenom Fat man ali Debelinko s plutonijevo sredico. Tri dni prej so ZDA na 300 kilometrov oddaljeno Hirošimo odvrgle atomsko bombo iz obogatenega urana, imenovano Little Boy ali Deček. Šest dni po napadu na Nagasaki, 15. avgusta 1945, je Japonska razglasila kapitulacijo, s čimer se je druga svetovna vojna končala tudi v Aziji in na Pacifiku.
Zaradi posledic obeh bomb je po ocenah do decembra 1945 umrlo skupaj več kot 200.000 ljudi. Zaradi zakasnelih vplivov radioaktivnega sevanja ljudje obolevajo in umirajo še danes.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta