V pisarni šolske inšpektorice Sabine Sandrieser z oddelka za dvojezični pouk pri Direkciji za izobraževanje iz Celovca smo poprosili za statistične podatke za vpis otrok k slovenščini v letošnjem šolskem letu. Dvojezični pouk oziroma pouk v slovenščini je posebna ponudba za južno avstrijsko Koroško, pravica pa je pripadnikom manjšine in drugim zagotovljena v sedmem členu avstrijske državne pogodbe.
Prijave otrok stabilne
Sandrieserjeva ugotavlja, da ostajajo prijave otrok k dvojezičnemu pouku na veljavnostnem območju šolskega zakona za manjšino "stabilne, kljub temu da je vpis otrok na splošno zavoljo nižje rodnosti manjši, kot je bil pred leti". Na splošno obvladanje dveh jezikov, torej poleg nemščine tudi vsaj poznavanje slovenščine, starši na južnem Koroškem zadnja leta jemljejo kot prednost in ne kot dodatno obremenitev svojih otrok. Tudi zato je vsako leto vse več vpisanih otrok takih, ki slovenščine od doma niti ne poznajo. To sicer včasih zakomplicira pouk, toda učitelji se trudijo, da otrokom z različnim predznanjem slovenščine vendar priskrbijo primerno jezikovno kompetenco v tem jeziku.
Občutek za jezik
Željka Platzer Papič uči otroke slovenščino na ljudski šoli v Ivniku/Eibiswaldu, kjer statistika pravi, da je k temu pouku vpisanih največ učencev. Na šoli imajo namreč tako imenovani družinski razred, kjer otroci po vnaprejšnjem tedenskem načrtu izberejo, pri katerem predmetu bodo sodelovali. Željka Platzer Papič: "V šolo pridem vsak torek in prvi dve uri lahko gredo z mano k slovenščini tisti otroci, ki to hočejo. Niso zmeraj isti, ni vedno ista skupina, ampak je število različno, udeleženci so različni, ima pa jih to možnost 80 v prvem in drugem razredu, torej otroci, stari sedem in osem let." Pouk nato traja okoli 25 minut in učiteljica jih v tem času nauči okoli šest besed. "Ni cilj, da bi se otroci popolnoma naučili slovenščine, saj je ne poznajo. Pač pa je cilj, da dobijo občutek za jezik, da znajo izgovoriti besede in da spoznajo osnovno komunikacijo." Drugačen pouk slovenščine pa ista učiteljica izvaja na ljudski šoli v Strassu, kjer je vpisanih 23 otrok. "Tam eno skupino poučujem v slovenščini kot tujem jeziku, drugo skupino pa v slovenščini kot maternem jeziku. Gre namreč za otroke zdomcev in teh je čedalje več."
Slovenščina dodatno na Štajerskem
Pravica do dvojezičnega pouka je zagotovljena v sedmem členu avstrijske državne pogodbe
Priprave na dvojezični vrtec
Susanne Weitlaner je v luči sprememb, ki jih je nova zvezna vlada na Dunaju napovedala glede boljše šolske in druge javne oskrbe avstrijskih manjšin, povedala, česa si želijo: "Za Štajersko bi se moralo nekaj premakniti, predvsem pri gledanju in razumevanju, da pač pripadniki manjšine v sodobnem svetu ne živijo zgolj na svojem avtohtonem območju. Spričo boljših možnosti šolanja, izobraževanja, zaposlitve in dela se tudi kam preselijo, ponavadi v večje urbane centre. Pri tem na Štajerskem v Avstriji nimamo šolskega manjšinskega zakona, kakor ga imajo na Koroškem, takega zakona ni niti na Dunaju, čeprav so se tja preselili mnogi pripadniki slovenske manjšine pa tudi pripadniki gradiščanskih Hrvatov. Učenje maternega jezika za otroke tako pade povsem na njihova pleča."
Weitlanerjeva na koncu še doda, da medtem v Gradcu že tečejo priprave, da bi z novim šolskim letom vendarle dobili prvo dvojezično, torej nemško-slovensko skupino otrok v enem od tamkajšnjih vrtcev.