Sojenje teroristom iz Pariza in Bruslja

"Moral sem priti. Moral sem narediti ta korak, da prebrodim svoje strahove." S temi besedami je Sylvie Ingels, ki je bila na bruseljskem letališču 22. marca 2016, ko je tam odjeknila eksplozija bombe, opisala svoja čustva ob pričetku sojenja deseterici, obtoženi organizacije napadov na aerodromu Zaventem in v podzemni železnici. V dveh eksplozijah na letališču in eni v metroju je bilo ubitih 32 nedolžnih ljudi ter trije samomorilski napadalci, ranjenih pa okoli 340. Smrtne žrtve so bile iz kar enajstih držav.

Leti 2015 in 2016 sta bili leti razmaha terorizma v Evropi. Teroristična mreža Al Kaida, odgovorna za letalske napade v ZDA 11. septembra 2011 in s tem 3000 mrtvih, je bila po ameriški likvidaciji njenega voditelja Osame bin Ladna deset let po napadih v razsulu, toda njeno mesto je zasedla še hujša džihadistična združba: samooklicana Islamska država. Teroriste za napade v Evropi je novačila predvsem v džamijah in preko družbenih omrežij. Našla jih je v revnih predmestjih zahodnoevropskih mest, v prvi vrsti prav Bruslja in Pariza. Bruseljsko predmestje Molenbeek je postalo sinonim za terorizem.

Zdaj se je dobrih šest let po bruseljskih napadih končno pričelo sojenje. Zakaj je trajalo tako dolgo? Kar šesterica od desetih obtožencev je bila povezana tudi s terorističnimi napadi v Parizu 13. novembra 2015, ko je bilo ubitih 130 ljudi. Vsi so bili na sojenju v Franciji spoznani za krive, kot glavni terorist pa danes 33-letni Salah Abdeslam, ki bi moral tako kot sedem njegovih somišljenikov napasti eno od tarč na treh pariških lokacijah in v napadu umreti, a se je ustrašil in zbežal. Aretirali so ga v Bruslju dobre štiri mesece po pariški noči groze in le nekaj dni pred napadi na letališču in v metroju.

Proces v Bruslju se je začel že 12. septembra s predhodnimi zaslišanji, nato pa so ga konec septembra preložili zaradi tehničnih zapletov, saj so morali sporne steklene kabine za obtožene zamenjati z večjimi. Včeraj so vsi razen enega obtoženca na vprašanje sodnika potrdili svojo identiteto. Osem od devetih, kajti desetemu sodijo v odsotnosti, čeprav naj bi bil leta 2017 ubit v Siriji, kjer se je boril na strani islamske države. Kazen v procesu, ki bo predvidoma trajal vsaj do junija, bo izrekla dvanajstčlanska porota, izbrana med več kot tisoč ljudmi, in ne sodni senat, kot se je zgodilo v Parizu. Tam so sodniki Abdeslama poslali v dosmrtni zapor brez možnosti pomilostitve. Sojenje, ki je največje v zgodovini Belgije, se zaradi velikega števila udeležencev odvija v nekdanjem poslopju zveze Nato v enem od bruseljskih predmestij.

Nastopilo naj bi na stotine prič, civilnih tožnikov je več kot 900. Ena od prič, zdaj 37-letna Christelle Giovannetti, je povedala, da ji več kot šest let pozneje izkušnja še vedno močno greni življenje. Na dan terorističnega napada se je med jutranjo prometno konico vozila s podzemno železnico, ko je v sosednjem vagonu eksplodirala bomba. "Zaradi poškodbe ušes zdaj nosim slušni aparat, imam težave z glasnimi zvoki, veliko je šumenja v ušesih, vsakdanje življenje pa je težko. Ne glede na to, ali sem z družino ali v službi, je lahko vsaka situacija boleč opomnik, da sem preživela teroristični napad."