Samo ponoči so spopadi med Azerbajdžanom in Armenijo, kot trdi armenski premier Nikol Pašinjan, zahtevali smrt 49 njegovih vojakov. Pri čemer je dodal: "To pa žal ni dokončna številka." V Bakuju prav tako priznavajo smrtne žrtve na svoji strani, a ne navajajo številk. Tokrat spopadov sicer ni bilo na območju enklave Gorski Karabah s separatistično armensko manjšino sredi azerbajdžanskega ozemlja, ki je glavni vzrok že več kot tri desetletja trajajočega konflikta med tema dvema državama.
Napad s težkim orožjem in turškimi droni
Armensko obrambno ministrstvo v Erevanu je v torek sporočilo, da so v noči s ponedeljka na torek azerbajdžanske sile s težkim orožjem in turškimi droni (ki so bili zelo uspešni v vojni leta 2020) napadle položaje armenske vojske v treh obmejnih mestih, Goris, Sotk in Čermuk, torej na ozemlju Armenije. V Bakuju pa trdijo, da je Armenija napadla azerbadžansko ozemlje med Armenijo in Gorskim Karabahom." "Vso odgovornost za sedanjo situacijo nosi politično vodstvo Armenije," so sporočili iz pisarne azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alieva. Vendar dodajajo, da so izpolnili vse svoje cilje. Pariški dnevnik Le Figaro je tudi zaradi nekaterih drugih indicev prepričan, da je spopade začel Baku.
V Erevanu pravijo, da so se v torek zjutraj spopadi sicer umirili, ne pa povsem končali. V Moskvi pa na ruskem zunanjem ministrstvu, kjer so "zelo zaskrbljeni zaradi poslabšanja situacije", zatrjujejo, da so v torek zjutraj dosegli premirje. Dobre odnose imajo vsekakor tako z Erevanom kot z Bakujem. Turčija na primer še vedno ne prizna krivde za genocid nad Armenci pred več kot sto leti in je pomembna zaveznica Azerbajdžana, v katerem prav tako živi turški in islamski narod.
Kaj bo z mirovnimi pogajanji?
Ponoči, ko so se spopadi začeli, je armenski premier Pašinjan telefoniral Vladimirju Putinu, predsedniku Rusije, ki je tradicionalna zaščitnica krščanske Armenije. Pašinjan se je ponoči pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ta je po pogovoru izjavil, da bo zadevo pripeljal pred Varnostni svet ZN, ki mu predseduje prav Francija. Kar pol milijona prebivalcev Francije je armenskega rodu in že zaradi tolikšnega števila volivcev so francoski voditelji vedno naklonjeni Armeniji.
Pašinjan je ponoči telefoniral tudi predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, ki je tudi frankofon, sicer iz Belgije. Treba je omeniti, da so sedanji spopadi izbruhnili sredi mirovnih pogajanj po vojni in premirju leta 2020. Glavni posrednik pa je prav nekdanji belgijski premier. Michel je tako aprila v Bruslju skupaj gostil azerbajdžanskega predsednika Alijeva in armenskega premierja Pašinjana, ki sta obljubila, da si bosta prizadevala doseči mirovni sporazum.
Nekdanji sovjetski republiki se že več kot 30 let vojskujeta za 4400 kvadratnih kilometrov veliko enklavo Gorski Karabah, v kateri sredi Azerbajdžana živijo Armenci, ki predstavljajo tri četrtine od 200.000 prebivalcev enklave. Sicer so v vojni 1992-1994, ko je umrlo okoli 30.000 ljudi, Armenci osvojili 14 odstotkov azerbajdžanskega ozemlja, ki so ga potem izgubili v vojni leta 2020, ko je umrlo 6500 ljudi in ko so Azerbajdžanci zasedli tudi večji del Gorskega Karabaha. Tudi tedaj je Rusija dosegla premirje, na Kavkaz pa poslala 2000 modrih čelad. Še vedno so se manjši spopadi nadaljevali in prejšnji teden je Armenija obtožila Azerbajdžan, da je njegova vojska ubila enega od njenih vojakov.
Rusija trdi, da je v torek, podobno kot leta 2020, dosegla premirje
Obiščite spletno stran brez oglasov.
