Mednarodno javnost skrbi napoved ruskega obrambnega ministrstva, da razširi teritorialne vode v Baltskem morju. "Prepričan sem, da Putin z obema očesaom gleda proti Gotlandu. Putinov cilj je pridobiti nadzor nad Baltskim morjem," je dejal Micael Byden, vrhovni poveljnik švedskih oboroženih sil.
"Če Rusija prevzame nadzor v Baltskem morju, bi to imelo velik vpliv na naša življenja - na Švedskem in vseh drugih državah, ki mejijo na Baltsko morje. Tega ne moremo dovoliti," je dejal Byden in dodal: "Baltsko morje ne sme postati Putinovo igrišče."
Po demilitarizaciji leta 2005 je Švedska leta 2016 po ruski priključitvi Krima na Gotlandu ponovno uvedla stalno vojaško prisotnost. Hkrati pa je Švedska od marca letos najnovejša članica zveze Nato, kar pomeni, da jo v primeru napada ščitijo vse ostale članice zveze. Po besedah Bydna bi tako Putin v primeru napada na Gotland zagrozil celotnemu zavezništvu, kar pa bi pomenilo konec miru in stabilnosti.
Litva na zagovor poklicala ruskega veleposlanika
Litva je zaradi načrtov Rusije glede razširitve meje v Baltskem morju na pogovor poklicala ruskega veleposlanika v državi in od njega zahtevala pojasnila, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Vilniusu in ocenilo, da gre za taktiko hibridnega vojskovanja. V Helsinkih so sporočili, da spremljajo razmere in da niso seznanjeni z načrti Rusije.
Rusko obrambno ministrstvo je v torek objavilo dokument za "določitev geografskih koordinat" v Baltskem morju, češ da so bile te v sovjetskem času netočno določene, meja pa da je na več mestih prekinjena. Pri tem je posebej omenilo morsko območje ob obali mest Baltijsk in Zelenogradsk v ruski eksklavi Kaliningrad, ki meji na Poljsko in Litvo. Spremembe naj bi vključevale tudi posege v finsko ozemlje.
"To je še en dokaz, da ruska agresivna in revizionistična politika ogroža varnost sosednjih držav in celotne Evrope," je sporočilo litovsko zunanje ministrstvo. Dokument je označilo za namerno in ciljno usmerjeno provokacijo z namenom stopnjevanja napetosti in ustrahovanja sosednjih držav, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po oceni litovskega zunanjega ministra Gabrieliusa Landsbergisa gre za še eno rusko hibridno operacijo, s katero poskuša Moskva širiti strah in negotovost spričo svojih namer v Baltiku. Ob tem je pozval k odzivu na to "stopnjevanje nasilja proti Natu in EU".
Finski predsednik Alexander Stubb je medtem na družbenem omrežju X zapisal, da Rusija glede vprašanja morske meje ni stopila v stik s Helsinki. Po besedah zunanje ministrice Eline Valtonen finska vlada spremlja razmere. "Nimamo nobenih uradnih informacij o tem, kaj načrtuje Rusija," je pojasnila in poudarila, da od Rusije pričakujejo spoštovanje konvencije ZN o morskih mejah.
Ruske tiskovne agencije so sicer danes poročale, da so viri pri obrambnem ministrstvu v Moskvi zanikali, da gre pri dokumentu za poskus širitve ruskega ozemlja. Da v ozadju pobude ni političnih razlogov, je zatrdil tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
