Vsi se strinjamo, da je bilo preteklo leto za vse na Zemlji izredno težko. Ne le, da je covid-19 po vsem svetu zahteval 2,6 milijona življenj, močno je tudi spremenil naš vsakdan. Toda kljub vsem pretresom, ki smo jih doživeli v preteklih dvanajstih mesecih, ter posledičnemu poslabšanju duševnega zdravja na vrhu seznama najsrečnejših držav na svetu ni velikih sprememb.
29. mesto na svetovni lestvici sreče smo si prikazali Slovenci
Že četrto leto zapored se je na prvo mesto seznama držav z najbolj srečnimi in zadovoljnimi prebivalci, sestavljenem na podlagi podatkov iz ankete podjetja Gallup, uvrstila Finska. Sledijo ji Islandija, Danska, Švica in Nizozemska. ZDA so se letos povzpele z 18. mesta na 14., Velika Britanija je zdrsnila s 13. mesta na 18., medtem ko je Avstralija ostala na 12. mestu. Slovenija je nekoliko "srečnejša" na 29. mestu, lani je bila na 33., leto prej na 44.
"Iz pandemije covida-19 bi se morali naučiti veliko stvari," meni Jeffrey Sachs, profesor in direktor Centra za trajnostni razvoj pri Univerzi Columbia in sourednik Svetovnega poročila o sreči 2021. "Pandemija nas je namreč spomnila na globalne okoljske nevarnosti, na nujnost sodelovanja ter na težave pri doseganju sodelovanja na državni in svetovni ravni." Omeniti je treba, da je bilo Svetovno poročilo o sreči tokrat zaradi koronavirusa pripravljeno na nekoliko drugačen način. Ne le, da raziskovalci niso mogli v živo opraviti pogovorov s prebivalci mnogih držav, stvari so zastavili popolnoma drugače ter se osredotočili na odnos med dobrim počutjem in covidom-19. Poročilo, ki so ga začeli sestavljati leta 2012, sicer temelji na podatkih o ravni BDP, pričakovani življenjski dobi, radodarnosti, družbeni podpori, svobodi in razširjenosti korupcije.
Čeprav je prišlo med prvo deseterico najsrečnejših držav na svetu do manjših sprememb, saj se je Islandija povzpela s četrtega mesta na drugo, medtem ko je Norveška zdrsnila s petega mesta na osmo, je ostal ta del seznama bolj ali manj nespremenjen, kar velja za pozitiven znak. "Presenetljivo je, da v povprečju nismo zaznali zmanjšanja zadovoljstva, izmerjenega na podlagi tega, kako so ljudje sami ovrednotili svoja življenja," pravi John Helliwell, profesor z Univerze Britanske Kolumbije in eden od avtorjev poročila. Ena od možnih razlag je po njegovem mnenju ta, da ljudje v covidu-19 vidijo skupno, zunanjo grožnjo, ki prizadene vse, kar je pri njih izzvalo večjo solidarnost in sočutje. Za drugo veliko spremembo je poskrbela Nemčija, ki se je povzpela s 17. mesta na sedmo. Hrvaška, ki je ena tistih držav, kjer so raziskovalci lahko v živo opravili pogovore s prebivalci, se je povzpela z 79. mesta na 23.
Po mnenju raziskovalcev ni nobeno presenečenje, da je Finska ohranila prvo mesto, saj se ta nordijska država vedno uvršča visoko, ko gre za medsebojno zaupanje. Prav to medsebojno zaupanje je poleg zaupanja v vlado eden od dejavnikov, ki so prispevali k zaščiti ljudi med pandemijo.
Poročilo namiguje, da bi lahko k velikim razlikam glede števila umrlih prispevala tudi povprečna starost prebivalcev posameznih držav kakor tudi to, ali ležijo blizu držav z visoko stopnjo okužb. Zanimivo je, da bi lahko na uspešnost strategij boja proti covidu-19 vplivale tudi kulturne razlike, med drugim dejstvo, ali vlado v neki državi vodi ženska, ter seveda dohodkovna neenakost in izkušnje iz preteklih epidemij.
