Tajni nadzor v Nemčiji: Stranka AfD je vohljanja že vajena

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
24.10.2018 15:42

Dilema, ali je službi za zaščito ustave v Nemčiji dovoljeno tajno spremljanje političnih akterjev, ki se izkazujejo s sovražnim govorom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sodu so izbili dno protesti v Chemnitzu v začetku septembra.
EPA

V Nemčiji je te dni obrvi privzdignila novica, da so bili nekateri od novopečenih deželnih poslancev na Bavarskem iz desničarske in populistične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) pod tajnim nadzorom oziroma opazovanjem nemške notranje obveščevalne službe oziroma urada za zaščito ustave. AfD se je na bavarskih volitvah 14. oktobra z okoli desetimi odstotki glasov in 22 poslanci kot tretja najmočnejša stranka, za Krščansko-socialno unijo (CSU) in Zelenimi, prvič uvrstila v deželni parlament v Münchnu. Stranka se je tako uvrstila že v 15. deželni parlament od skupno 16 nemških dežel, pa tudi na zvezni ravni je na tretjem mestu, takoj za koalicijo CDU/CSU kanclerke Angele Merkel in socialdemokrati (SPD). Na zvezni ravni je AfD na lanskih volitvah osvojila 12,6 odstotka glasov oziroma 94 mandatov v 598-sedežnem parlamentu.

​Domnevne povezave

Novico je za münchenski časnik Münchner Merkur potrdil neimenovani predstavnik te službe. Ob tem je posebej naglasil, da "so opazovani zgolj posamezni člani AfD, ki so dobili sedeže v deželnem parlamentu", in nikakor ne stranka kot celota. Tudi ni odgovoril na vprašanje, koliko je bilo teh opazovanih poslancev. Ve se zgolj, da po vsej Nemčiji iz te stranke, ki zase trdi, da je "meščanska in domoljubna", spremljajo nekaj članov in da je njihovo število bližje "nižji dvomestni številki". Iz službe so pojasnili, da člane AfD spremljajo zavoljo njihovih domnevnih povezav z "desničarskimi skrajneži, predvsem iz protiislamističnih logov". Agentje naj bi preverjali, ali določene izjave, sovražne do tujcev, predvsem do migrantov in beguncev, ostajajo zgolj posamezna izražanja mnenj članov stranke ali pa za njimi tiči kaj več, namreč kaj takega, kar bi utegnilo ogroziti nemški ustavni red.

​Chemnitz kot sprožilec

Kot je poročala britanska tiskovna agencija Reuters, je po nasilnih protestih minuli mesec v vzhodnonemškem Chemnitzu, ki so sledili uboju nemškega državljana kubanskega porekla - z nožem naj bi ga bila pokončala migranta iz Sirije in Iraka, šele kasneje se je izkazalo, da je umrl zaradi infarkta -, narasel pritisk na vlado kanclerke Angele Merkel, naj zvezni agenti podrobneje osvetlijo vlogo AfD pri teh nemirih. Kmalu po protestih so tako pod tajni nadzor obveščevalcev prišli člani podmladkov AfD na Spodnjem Saškem in v Bremnu.
Medtem poznavalci opozarjajo, da je za tajno spremljanje nosilcev kakršnihkoli javnih mandatov v Nemčiji veliko več zakonodajnih ovir oziroma je pravni prag višji. Kajti zgodovinski spomin na zatiranje, denimo, svobodnega izražanja mnenj v Nemčiji v času nacizma - in na vzhodu tudi komunizma - je še zelo živ. Ta zadeva, torej državni tajni nadzor in spremljanje članov političnih strank ter nosilcev političnih funkcij, je spričo tega toliko bolj občutljiva. Toda Reuters ob tem navaja javnomnenjsko raziskavo iz prejšnjega meseca: po njej se je kar 57 odstotkov vprašanih Nemcev strinjalo, da je AfD treba držati na kratko in jo je vredno tajno spremljati.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta