Potem ko zaradi nasprotovanja Francije in Nizozemske svet zunanjih ministrov EU v torek ni dosegel soglasja o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, čakajo vladajoče politike v omenjenih državah težke ure. Še posebno to velja za makedonskega predsednika vlade Zorana Zaeva, ki je s sklenitvijo sporazuma z Grčijo in spremembo imena države navkljub zadržanosti tamkajšnjega prebivalstva stavil ves svoj politični kapital na to, da bo država v letošnjem letu vendarle dobila tako želen datum za začetek pristopnih pogajanj. Svet ministrov je odločitev preložil na predsednike vlad držav članic EU, ki bodo tudi o tem vprašanju razpravljali na dvodnevnem vrhu v Bruslju, ki se začenja danes, a bo posvečen predvsem brexitu in odnosom s Turčijo. Za zdaj ni signalov, da bi si Francija, ki se je ob nasprotovanju sklicevala na željo po prevetritvi procesa pogajanj, premislila, poznavalci pa pravijo, da razlogi za nasprotovanje tičijo v še nesprejetem zakonu o javnem tožilcu.
EU bo očitno znova požrla lastne obljube
Politični in reformni kriteriji
Kako pomembno za vlado Zaeva je, da bi država dobila datum začetka pristopnih pogajanj - status kandidatke je dobila že leta 2005 -, kaže tudi njegov včerajšnji prihod v Bruselj, kjer se sestaja z najvišjimi predstavniki institucij EU. Ministri se namreč kljub dosedanjim obljubam o dodelitvi datuma niso mogli odločiti za zeleno luč Severni Makedoniji niti potem, ko je predstavnica finskega predsedovanja Svetu EU predlagala, da bi o državah glasovali ločeno.
Realistični Edi Rama
Neuspeh pri iskanju dogovora med državami članicami Evropske unije za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo nima nič skupnega z dejanji obeh balkanskih držav, je včeraj opozoril albanski premier Edi Rama. Francoski predsednik Emmanuel Macron se ni pripravljen zavzeti za širitev pred reformami v EU, je Rama zapisal na svojem facebook profilu. "To nima nobene zveze s tem, kar smo storili ali nismo storili, da bi si zaslužili 'da'," je dodal. (dpa)
Mali državi v igri velikih sil
S tem EU še dodatno izgublja že tako načeto kredibilnost v očeh prebivalcev obeh držav, še posebno pa Severne Makedonije, kjer so razočarani ne le nad ravnanjem EU, temveč tudi nad delovanjem vlade Zaeva, ki se ob odsotnosti reform vse bolj zapleta v različne afere, njenim članom pa se očitata tudi korupcija in klientelistično ravnanje po vzoru predhodne vlade, ki se je zaradi tega morala posloviti.
Nova Evropska komisija zamuja
Evropski parlament o novi Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen ne more več glasovati prihodnji teden, tako da ta ne bo začela delati 1. novembra, kot je bilo predvideno. Parlament je proces imenovanja nove komisije pripravljen nadaljevati, takoj ko bo von der Leynova imela nove kandidate iz Francije, Romunije in Madžarske. Glasujejo lahko na plenarnem zasedanju 13. in 14. novembra v Bruslju ali na plenarnem zasedanju od 25. do 28. novembra v Strasbourgu. (sta)
