Težke ure čakanja za Severno Makedonijo in Albanijo

Potem ko zaradi nasprotovanja Francije in Nizozemske svet zunanjih ministrov EU v torek ni dosegel soglasja o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, čakajo vladajoče politike v omenjenih državah težke ure. Še posebno to velja za makedonskega predsednika vlade Zorana Zaeva, ki je s sklenitvijo sporazuma z Grčijo in spremembo imena države navkljub zadržanosti tamkajšnjega prebivalstva stavil ves svoj politični kapital na to, da bo država v letošnjem letu vendarle dobila tako želen datum za začetek pristopnih pogajanj. Svet ministrov je odločitev preložil na predsednike vlad držav članic EU, ki bodo tudi o tem vprašanju razpravljali na dvodnevnem vrhu v Bruslju, ki se začenja danes, a bo posvečen predvsem brexitu in odnosom s Turčijo. Za zdaj ni signalov, da bi si Francija, ki se je ob nasprotovanju sklicevala na željo po prevetritvi procesa pogajanj, premislila, poznavalci pa pravijo, da razlogi za nasprotovanje tičijo v še nesprejetem zakonu o javnem tožilcu.

Politični in reformni kriteriji

Kako pomembno za vlado Zaeva je, da bi država dobila datum začetka pristopnih pogajanj - status kandidatke je dobila že leta 2005 -, kaže tudi njegov včerajšnji prihod v Bruselj, kjer se sestaja z najvišjimi predstavniki institucij EU. Ministri se namreč kljub dosedanjim obljubam o dodelitvi datuma niso mogli odločiti za zeleno luč Severni Makedoniji niti potem, ko je predstavnica finskega predsedovanja Svetu EU predlagala, da bi o državah glasovali ločeno.

Mali državi v igri velikih sil

S tem EU še dodatno izgublja že tako načeto kredibilnost v očeh prebivalcev obeh držav, še posebno pa Severne Makedonije, kjer so razočarani ne le nad ravnanjem EU, temveč tudi nad delovanjem vlade Zaeva, ki se ob odsotnosti reform vse bolj zapleta v različne afere, njenim članom pa se očitata tudi korupcija in klientelistično ravnanje po vzoru predhodne vlade, ki se je zaradi tega morala posloviti.