Gordana Possnig
Začetek sojenja članom slovenskega dela mednarodne združbe preprodajalcev mamil, za katere je sodnica celjskega okrožnega sodišča Ingrid Lešnik lani od maja do novembra opravila 16 ločenih predobravnavnih narokov, je očitno še zelo oddaljen. Obramba obdolženih je, kot smo že poročali, na predobravnavnih narokih zahtevala izločitev več dokazov, o katerih zatrjuje, da so bili pridobljeni na nezakonit način. In čeprav je sodnica že lani načrtovala več obravnav, jih je vsakič preložila, ker še ni sprejela odločitve glede izločitve domnevno spornih dokazov. Na sodišče smo se obrnili z vprašanji, kje se zatika, in pojasnili so nam, da je sodišče zahtevalo določene listine iz predkazenskega postopka iz tujine. Ker dokumentacija iz tujine še ni prispela, sodnica o predlogih obrambe še ni mogla odločiti. Glede na dosedanjo prakso - na dokumentacijo iz tujine se čaka po več mesecev - je moč pričakovati, da se primer še dolgo ne bo premaknil.
Obtožnica, ki jo zastopa specializirano državno tožilstvo, v slovenskem delu zajema 16 imen. Obtoženi so Nedžad Lužić, Žarko Kalinić, Branimir Stokuća, Peter Šolaja, Branko Peklar, Milan Nikić, Goran in Branko Oberč, Drago Šolaja, Boštjan Potočnik, Karlo Drago Kalendar, Josip Oreški, Bojan Težan, Milan Grujičić, Ljubomir Banjac in mladoletni D. Š. Iz enotnega postopka je sodišče izločilo Branka Sredojevića, ker mu še vedno niso uspeli vročili obtožnice. Nihče od obtožencev na predobravnavnem naroku ni priznal krivde, razlog za to pa so bile med drugim tudi visoke predlagane zaporne kazni s strani tožilstva. V omenjenem primeru je šlo namreč za tihotapljenje okoli 875 kilogramov različnih vrst drog, ki so jih v tujini zasegli ob obsežnih aretacijah. Zasegli so 216 kilogramov hašiša, 38 kilogramov kokaina, 45 kilogramov heroina, 123 kilogramov amfetamina in 453 kilogramov kanabisa.
Mednarodna kriminalna združba je sicer vključevala 28 ljudi iz enajstih držav. Slovenski del združbe je sestavljalo 19 osumljenih. Vloga vpletenih v slovenski del afere naj bi bila skrb za logistiko. Policisti so jih aretirali novembra 2016. Kriminalistična preiskava je pokazala, da so v tovornih vozilih, s katerimi so opravljali povsem legalne prevoze po Evropi, med tovorom tihotapili mamila. Prav iz tujine pa je prišla odredba, ki je bila podlaga za začetek preiskovalnih ukrepov pri nas. Slovenski del združbe je drogo v tovornjakih po navodilu članov združbe iz Nizozemske naložil v Italiji in Španiji ter jo vozil v Švico in Nemčijo, na Nizozemsko, Finsko in Švedsko. Afera s tovornjakarji, ki so med legalnim tovorom tihotapili drogo, je postala v javnosti še bolj odmevna, ko je sodišče osumljene, ki so pristali v priporu oziroma hišnem priporu, v začetku lanskega aprila izpustilo na prostost. To se je zgodilo, ker je sodišče prve predobravnavne naroke razpisalo šele leto in pol po aretaciji obdolženih. Obdolžencem grozi pet do 15 let zapora.
