Darja Kocbek
Politični pogum" je na začetku zasedanja danes od voditeljev 27 članic Evropske unije (EU) zahteval predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Prvič po razglasitvi pandemije novega koronavirusa so se zbrali za skupno mizo v Bruslju. Na njej imajo predlog za nov sedemletni proračun EU 2021-2027 in predlog za sklad za reševanje gospodarstva. Michel za proračun predlaga 1074 milijard evrov, kar je 26 milijard evrov manj od predloga Evropske komisije. Za reševalni sklad je predvidenih 750 milijard evrov. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je ob prihodu na zasedanje po poročanju STA dejal, da je za Slovenijo še posebno pomembno, da si v okviru sklada za reševanje zagotovi dovolj denarja za posodobitev zdravstvenega sistema, saj se je v minulih mesecih pokazalo, da potrebujemo še marsikaj, da bomo v prihodnje pripravljeni na podobne izzive, kot je bila epidemija koronavirusa.
Varčna četverica
Evropska komisija in Michel predlagata, da bi iz reševalnega sklada 500 milijard evrov bilo na voljo v obliki nepovratnih sredstev in 250 milijard evrov v obliki kreditov. Varčna četverica Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska ter nekatere druge države, na primer Finska, želijo bistveno zmanjšati obseg nepovratnih sredstev. Finska premierka Sanna Marin na primer meni, da ta ne bi smela predstavljati več kot polovice sklada za okrevanje, torej 375 milijard evrov.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bo skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel naredil vse, da bi dogovor bil sprejet. Merklova je dejala, da ne more obljubiti dogovora. Mark Rutte, predsednik nizozemske vlade in neformalni vodja kluba varčne četverice, je napovedal, da bo dvignil roko le, če bo dogovor za pomoč kriznim članicam iz sklada za reševanje gospodarstva vseboval "absolutno zagotovilo", da obljuba prejemnic, da bodo reforme izvedle, ne bo dovolj. Nasploh bi varčna četverica najraje videla, da bi bil denar iz sklada za reševanje na voljo samo v obliki kreditov. Italija in Španija, ki ju je koronakriza najbolj prizadela, vztrajajo pri čimprejšnjem izplačilu denarja brez številnih pogojev.
Da bi ta stališča vsaj malo zbližal, se je Michel včeraj dopoldne sestal z Ruttejem, Merklovo in Macronom. Na štiri oči sta govorila tudi Rutte in Macron, a je Rutte po poročanju nemških medijev trdno vztrajal pri svoji zahtevi, da želi imeti pravico veta za vsako posamezno izplačilo. Nemški predlog predvideva odločanje s kvalificirano večino glasov vseh članic.
Pravna država?
Sporna točka je tudi predlog, da bi Evropska komisija lahko zahtevala, da se državam članicam, ki ne spoštujejo pravil pravne države, zmanjša izplačilo denarja iz proračuna EU. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je po poročanju nemškega Spiegla včeraj napovedal, da te "samovoljne" navezave pravne države na proračun ne bo podprl. Veto je napovedal tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban. Obema gre na roko koronakriza, zaradi katere južne članice EU nujno potrebujejo denar iz Bruslja. Da je kršiteljicam pravil pravne države v zameno za bruseljski denar pripravljen zamižati na eno oko, je dal vedeti predsednik portugalske vlade António Costa. Tudi v Berlinu naj bi že opustili zahtevo po ostrem pogojevanju izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem pravil pravne države.
Toda k proračunu EU za obdobje 2021-2027 mora dati soglasje še Evropski parlament. Tam niso kritični le do kršenja pravil pravne države, ampak tudi do Michelovega predloga za zmanjšanje proračuna za 26 milijard evrov. Poslanec Jan Olbrycht (ljudska stranka, Poljska) kot član pogajalske skupine Evropskega parlamenta pravi, da ne gre pričakovati, da bo parlament kompromis voditeljev kar potrdil. Predlog, ki ga bo potrdil, bo rezultat pogajanj. Margarida Marques (socialisti, Portugalska) pravi, da Michelov predlog ne sledi prioritetam EU za prihodnjih sedem let. Valérie Hayer (liberalci, Francija) pa pravi, da je treba sprejeti nove vire za financiranje proračuna, saj države članice ne bodo hotele povečati vplačil. Obdavčiti je treba predvsem velike onesnaževalce iz Kitajske.
