Đukanović in njegovi zaščitniki

V črnogorski opoziciji in delu predsedniku Milu Đukanoviću nenaklonjenih črnogorskih medijih je završalo, ker je v četrtek popoldne slovenski veleposlanik Mitja Močnik predčasno, "ker nima več časa", zapustil skupno sejo skupščinskega odbora za mednarodne odnose in izseljenstvo ter veleposlanikov Evropske unije (EU). To naj bi bil storil prav tedaj, ko je romunski veleposlanik Ferdinand Nagy, njegova država sedaj pol leta predseduje uniji, začel prebirati izjavo Evropske komisije o najnovejših črnogorskih aferah, ki zadevajo predvsem predsednika Đukanovića in njegovo vladajočo Demokratsko stranko socialistov (DPS).

​Ni vplival na potek sestanka

Slovo Močnika naj bi bil spretno izkoristil predsednik odbora iz vladajoče DPS Andrija Nikolić, ki je sejo zavoljo tega zaključil kljub protestom opozicijskega predstavnika Miodraga Lekića, predsednika Demosa. Ta je tudi sploh zahteval razpravo o korupcijskih aferah na odboru, da bi evropski veleposlaniki lahko o tem izrazili svoje mnenje.
Kako dogodek vidijo v slovenski diplomaciji, smo povprašali na slovenskem zunanjem ministrstvu. In dobili kategoričen odgovor, da "veleposlanik Močnik ni vplival na potek sestanka, saj je bil tako kot ostali veleposlaniki gost". Pojasnili so, da je predsednik odbora Nikolić sklical sestanek z veleposlaniki EU, da bi jih obvestil o predvideni konferenci predstavnikov parlamentov držav članic EU in držav Zahodnega Balkana 15. in 16. aprila letos v Podgorici. In dodali: "Ker je sestanek trajal dlje od predvidenega časa, ga je veleposlanik Močnik po nekaj več kot eni uri z opravičilom zapustil zaradi drugih, že vnaprej dogovorjenih obveznosti. Izjava o Črni gori, ki je bila predhodno usklajena, je že bila dan prej objavljena v večini črnogorskih medijev, zato za nadaljevanje razprave ni bilo interesa niti med ostalimi veleposlaniki. Sestanek se je tako po odločitvi predsednika Nikolića tudi končal."

S koncem seje ni konca zgodbe

Ampak s tem še ni povedana vsa zgodba, saj naj bi bil Močnik po mnenju opozicije sejo zapustil v poprejšnjem dogovoru z Nikolićem. Po telefonu smo govorili z Željkom Ivanovićem, predsednikom odbora direktorjev medijske skupine Vijesti, ki je poročala s seje odbora. "Da bi razumeli incident z odbora, ko je Nikolić zavoljo odhoda Močnika prekinil sejo, je treba videti širšo sliko. Z nje je začela padati tančica pred mesecem dni. Naš črnogorski Todorić ali Mišković, skratka najbogatejši sodržavljan Duško Knežević, se je skregal s predsednikom. Tako je začel prati umazano perilo v javnosti o tem, na kak način je 25 let podpiral Djukanovića, mimogrede častnega občana Maribora, in njegove. Objavil je video posnetek, kako je maja leta 2017 pred volitvami ljudem iz DPS izročil dve kuverti s 97.500 evri za predvolilno kampanjo. Đukanović je celo priznal, da je njegova stranka dobila denar in da ga je skupaj bilo celo še več, za 200 tisoč evrov. A Đukanović ni niti zardel, češ da je to pač interesni odnos s črnogorskimi biznismeni. V poročilu o financiranju kampanje teh donacij iz DPS niso navedli, češ da stranke o tem protikorupcijska komisija niti ni vprašala. Nato je Knežević razkril, da je njegova Atlas banka Đukanoviću leta 2013 pokrila 16.700 evrov minusa na kreditni kartici. Še leto prej pa je Đukanoviću v najprestižnejšem dubajskem hotelu Burdj Al Arab za teden dni bivanja plačala račun 36 tisoč evrov. Đukanović je Kneževića na kratko odpravil, da je to bila poslovna konferenca in da je prav, če je račun plačal poslovnež. Zadnja korupcijska afera se imenuje Đukanovićev prvi milijon. Knežević je razkril, da je leta 2007 dal bančno garancijo za Đukanovićev milijonski kredit pri banki Pireus, katere solastnik je. Ugiba se, da naj bi bili tako Đukanovićevi oprali denar od tihotapljenja cigaret. Đukanović pravi, da je kredit pri tuji banki dobil kot vsak državljan, saj tedaj ni bil premier, in da sta zanj jamčila neka druga dva prijatelja in ne Knežević."

Brezrezervna hvala Đukanovića​

"Lekić se je o teh rabotah želel pogovoriti z veleposlaniki EU," nadaljuje Ivanović, "izjava, ki naj bi jo bil prebral romunski veleposlanik, pa je stara tri tedne. Govori zgolj o zaskrbljenosti v EU glede prve afere s kuvertami, pri čemer Bruselj od Podgorice zahteva temeljito preiskavo." Problem, kot ga vidi Ivanović, naj bi bil v tem, da se določeni veleposlaniki iz EU, in med njimi naj bi prednjačil prav Mitja Močnik iz Slovenije, zmeraj znova izognejo debati o morebitnih korupcijskih nečednostih sedanjih črnogorskih oblasti. "Namesto tega raje na vse pretege hvalijo Đukanovićevo vladavino, recimo, kako da je pomembno, da je Črna gora lani postala članica Nata. To povejo na tak način, da Črnogorci pomalem že verjamejo, da bi Nato brez njih razpadel. Ali pa, kako je naša država daleč najbolj pripravljena kandidatka za članstvo v EU in podobno. Đukanoviću, ki te veleposlanike rad razvaja, se lahko samo smeji."
Opis ravnanja evropskih veleposlanikov zelo spominja na tako imenovano podporo stabilokraciji na račun boja proti korupciji, na račun vladavine prava in ne nazadnje tudi na račun človekovih pravic. To poznamo že iz obnašanja Bruslja do Srbije. Srbski predsednik Aleksandar Vučić vsako soboto doživlja vse večje proteste v Beogradu, a se na zahteve državljanskih pobud in opozicije cinično požvižga. V Bruslju pa njegovo sporno vladavino v imenu stabilnosti še kar podpirajo.