Uničevanje zgodovine kot vojni zločin

Malijski džihadist

Ahmad Al Faqi Al Mahdi

je včeraj na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (ICC) priznal, da je leta 2012 ukazal napade na zgodovinsko mesto Timbuktu v Maliju in postal prvi, ki se na omenjenem sodišči izrekel za krivega. Je tudi prvi islamski skrajnež, ki se je znašel na sodišču zaradi uničevanja kulturne dediščine. "Žal je vse, kar sem slišal, točno in odraža dogajanje. Izrekam se za krivega," je povedal po tem, ko so prebrali obtožnico. Tožilci so njegovo dejanje opredelili kot vojni zločin, četudi v obtožnici ni zapisane nobene človeške žrtve.

Ogroženih na desetine spomenikov

Uničevanje kulturne dediščine v Maliju s strani skrajnežev leta 2012 je sicer močno odmevalo po svetu in stroka upa, da bosta proces in obsodba v svet poslala močno sporočilo, da tovrstno uničevanje kulturne dediščine ne bo ostalo nekaznovano. Ahmad Al Faqi Al Mahdi je tako obtožen vodenja uničenja devetih mavzolejev v Timbuktuju in mošeje Sidi Yahia med 30. junijem in 11. julijem 2012. Timbuktu so več mesecev napadali džihadisti, ki sledijo skrajni verziji islamskega prava. Junija 2012 so s teroristično mrežo Al Kaida povezani skrajneži v tem mestu uničili 15 mavzolejev, ki so izvirali iz 15. in 16. stoletja, ko je Timbuktu veljal za gospodarski, intelektualni in duhovni center. Al Mahdi je bil voditelj pretežno tuareške skupine Ansar Dine, mednarodnemu kazenskemu sodišču pa so ga predali septembra lani.
Še vedno pa ostaja na seznamu ogrožene dediščine organizacije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost (Unesco) 55 lokacij po svetu, med njimi dolina Bamidžan, kjer so talibani leta 2001 razstrelili dva kipa Bude iz 6. stoletja, pa tudi Palmira v Siriji, kjer so v zadnjih dveh letih spomenike kulturne dediščine uničevali džihadisti Islamske države. "Uničevanje kulturne dediščine je postalo vojna taktika za širjenje strahu in sovraštva v sodobnih konfliktih," je na spletnem portalu International Criminal Justice Today zapisala generalna direktorica Unesca

Irina Bokova

. Dodala je, da tovrstni napadi poskušajo "raztrgati družbeno tkivo, zanikati človekove pavice in razveljaviti vladavino prava" ter da ne smejo ostati nekaznovani.

Načrtno uničevanje zgodovine

Uničevanje zgodovinskih spomenikov, muzejev in verski simbolov je sicer v zadnjega četrt stoletja doživelo velik razmah. Spomnimo se samo vojn na območju nekdanje Jugoslavije: začelo se je z napadi na staro mestno jedro Dubrovnika med vojno na Hrvaškem. Granate so pogosto padale na mestno središče in v neposredno bližino starega mestnega obzidja, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine od leta 1979. Zaradi najhujšega obstreljevanja, ki se je zgodilo 6. decembra 1991, sta bila kasneje na Mednarodnem sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojena visoka častnika jugoslovanske vojske, general

Pavle Strugar

in admiral

Miodrag Jokić

. Prvi je dobil sedem let in pol, drugi pa sedem let zapora in oba sta kazen že odslužila. Kasneje, ko

se je vojna preselila v Bosno in Hercegovino, so bili uničeni številni zgodovinski spomeniki, največ v Sarajevu. Svetovni javnosti pa je najbolj ostalo v spominu zrušenje starega mostu v Mostarju, ki so ga 9. novembra 1993 uničili tanki hrvaških sil. Most iz 16. stoletja so s pomočjo mednarodne skupnosti obnovili 2004 in leto kasneje ga je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine. Zadnji pomembnejši med vojno uničeni objekt z Unescovega seznama, ki so ga v BiH obnovili, pa je banjaluška džamija Ferhadija, zgrajena leta 1579 in uničena 7. maja 1993.

Toda najhujši uničevalci zgodovinski spomenikov so nedvomno skrajneži Islamske države, ki divjajo po Siriji in Iraku. Ko so 10. junija 2014 zavzeli Mosul, naj bi bili povsem uničili vse, kar je bilo v tamkajšnjem slovitem muzeju. Nekateri sicer namigujejo, da so uničevali ponaredke, originalne artefakte pa prodali na črnem trgu. Podobno je bilo v sirski Pamiri, kjer so džihadisti divjali skoraj leto dni, vse do konca marca letos, ko so mesto znova zavzeli sirski vojaki. Tam so razstrelili številne spomenike z Unescovega seznama.