V Davosu se je včeraj začelo 54. letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Največ pozornosti bo namenjene krizi na Bližnjem vzhodu pa tudi vojni v Ukrajini. Osrednja tema v znanem švicarskem gorskem turističnem središču, ki bo potekalo do petka, bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obnova zaupanja. Svet je namreč priča vojni v Gazi, za katero se mnogi bojijo, da bo prerasla v širši konflikt v regiji. Udeleženci pa se ne bodo mogli izogniti niti vojni v Ukrajini. Ob bližajoči se drugi obletnici ruskega napada na to državo se bo foruma prvič udeležil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je napovedal predsednik WEF Borge Brende. Udeleženci foruma bodo pozornost namenili tudi stanju svetovnega gospodarstva, globalnim trgovinskim napetostim, hitremu razvoju umetne inteligence in boju proti podnebnim spremembam.
V Davosu se bo letos zgrnilo okoli 2800 visokih gostov. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti. Udeležbo so napovedali ameriški državni sekretar Antony Blinken, svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan, kitajski premier Li Qiang, izraelski predsednik Izak Hercog, libanonski premier Nadžib Mikati in argentinski predsednik Javier Milei. V Davosu bodo tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Iz Slovenije se bo dogajanja v torek in sredo udeležila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Zraven pa bo tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Sodelovati kani pri razpravah, posvetih, predstavitvah, multilateralnih sestankih in več bilateralnih srečanjih, tudi na srečanju skupnosti GovTech Network o oblikovanju medvladnih sodelovanj pri razvoju tehnologij za javni sektor, ministrskem srečanju o zavezništvu EDISON in sodelovanju pri uporabi digitalnih tehnologij v zdravstvu, ekonomiji in izobraževanju, v razpravi o uporabnih rešitvah za razvoj talentov v kibernetiki in zagotavljanju dovoljšnega števila strokovnjakov, v razpravi o regulaciji umetne inteligence, ki naj spodbuja inovacije in krepi zaupanje, v razpravi o delovnih mestih prihodnosti ter na okrogli mizi o upravljanju umetne inteligence, so sporočili z njenega ministrstva.
Pred začetkom srečanja WEF v Davosu pa je mednarodna dobrodelna organizacija Oxfam objavila poročilo z naslovom Neenakost, poroča slovenska tiskovna agencija STA, v katerem ugotavlja, da je pet najbogatejših Zemljanov od leta 2020 do danes več kot podvojilo svoje premoženje, medtem ko je kar 60 odstotkov najrevnejših ljudi na svetu postalo še bolj revnih. Prav tako ocenjujejo, da bomo v naslednjem desetletju najverjetneje dobili prvega bilijonarja. Vrzel med najbogatejšimi in najrevnejšimi na Zemlji je namreč vedno večja. Skrb vzbujajoče poročilo organizacije Oxfam razkriva, da je pet najpremožnejših oseb na svetu – Elon Musk, Bernard Arnault, Jeff Bezos, Larry Ellison in Mark Zuckerberg – od leta 2020 več kot podvojilo premoženje, in sicer na 869 milijard dolarjev oziroma slabih 820 milijard evrov. Na drugi strani pa je 60 odstotkov najrevnejših ljudi na svetu, torej skoraj pet milijard ljudi, postalo še bolj revnih. Svetovna revščina po sedanjih kazalcih verjetno ne bo izkoreninjena še nadaljnjih 229 let.
Podatki, ki so jih avtorji poročila pridobili od raziskovalne družbe Wealth X, so razkrili, da se premoženje najbogatejših izrazito povečuje vse od pandemije covida-19, in sicer je njihovo skupno premoženje od leta 2020 naraslo za približno 3,3 bilijona dolarjev. Še zgovornejši je podatek, da bogatijo trikrat hitreje od stopnje inflacije. Zato tudi letos v Oxfamu pozivajo k uvedbi davka na premoženje, s čimer bi vzpostavili ravnovesje med delavci ter direktorji in lastniki super bogatih podjetij.
Peterica trenutno najbogatejših je povečala svoje premoženje za 114 odstotkov, kar znaša skoraj 424 milijard evrov. Na drugi strani pa se je 4,77 milijarde najrevnejšim prebivalcem našega planeta premoženje realno zmanjšalo za 0,2 odstotka. Delovne razmere so vse težje, ljudje morajo delati vse dlje, opozarjajo avtorji poročila. V 52 državah so se plače skoraj 800 milijonom delavcem znižale, kar pomeni, da so ti delavci v zadnjih dveh letih skupaj izgubili kar 1,5 milijarde dolarjev, kar je približno enako, kot da bi 25 dni delali brezplačno, še opozarjajo. Davki od dohodkov pravnih oseb so se v državah, ki so članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, znižali z 48 odstotkov leta 1980 na 23,1 odstotka v letu 2022, je še ugotovil Oxfam.
V Oxfamu so korporacije obtožili, da spodbujajo "neenakost z dolgotrajno in zelo učinkovito vojno proti obdavčitvi", kar ima daljnosežne posledice. Po njihovi oceni so države predale oblast monopolom, s čimer so korporacijam omogočile, da vplivajo na plače ljudi, cene hrane in dostop do zdravil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
