Potem ko so v Italiji v petek zasegli luksuzno jahto ruskega oligarha Alekseja Mordašova, želi italijanska vlada sprejeti nadaljnje sankcije proti ruskim superbogatašem. Velika Britanija, ki je sankcije uskladila z EU in ZDA, pa namerava sprejeti tudi zakonodajo, s katero bi na Otoku olajšali sankcioniranje oligarhov.
"Medtem ko čakamo, da ruski predsednik Vladimir Putin konča vojno, nadaljujemo s sankcijami in se pripravljamo na zaseg premoženja ruskih oligarhov v vrednosti 140 milijonov evrov," je v petek zvečer sporočil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.
Pri tem je dodal, da si vlada prizadeva zmanjšati odvisnost Italije od uvoza ruskega plina. Ta teden je namreč Di Maio obiskal Alžirijo, s katero namera razširiti energetsko partnerstvo.
EU je po ruskem vdoru v Ukrajino že uvedla sankcije proti mnogim ruskim oligarhom, ki so tesno povezani s Putinom. Po poročanju britanskega BBC pa so bili nekateri od njih šokirani, ko so ugotovili, da njihove debetne kartice ne delujejo več in se morajo sedaj zanašati na uporabo gotovine iz sefov.
Francoski organi so v okviru sankcij proti Rusiji v četrtek zasegli megajahto Amore Vero v lasti direktorja ruskega energetskega podjetja Rosneft Igorja Sečina.
Italijanska policija pa je danes v pristanišču severozahodnega mesta Sanremo zasegla megajahto Lena. Gre za 52-metrsko jahto, katere vrednost je ocenjena na 45 milijonov evrov in je v lasti ruskega energetskega in infrastrukturnega mogotca Genadija Timčenka. Italijanski mediji so sporočili, da je bil kapitan jahte obveščen o zaplembi.
Po drugi strani pa je Velika Britanije deležna kritik, da ni storila dovolj za zajezitev premoženja oligarhov, ki ga pogosto vlagajo v luksuzne nepremičnine v Londonu. Kot odziv na kritike nameravajo oblasti v državi k predlogu zakona o gospodarskih kaznivih dejanjih vložiti dodatne amandmaje, da bi s tem povečali pritisk na Putinov režim.
"Spremembe nam bodo omogočile, da bomo s sankcijami ravnali odločneje in hitreje," je dejal predstavnik ministrstva za finance John Glen. Oblasti nameravajo tudi skrajšati rok, v katerem morajo tuja podjetja registrirati svoje dejanske lastnike, z 18 mesecev na šest mesecev, da bi s tem pomagali pri preprečevanju pranja denarja v državi. Predlog zakona naj bi bil po pospešenem postopku sprejet v ponedeljek.
