Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino bo v ponedeljek, je danes na Facebooku potrdil vodja ukrajinske delegacije David Arahamija. Podrobnosti ob tem ni navedel, ruska stran pa navedb še ni potrdila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pred tem je ukrajinska stran izrazila pričakovanje, da bi se lahko pogajanja nadaljevala že ta konec tedna. Strani sta se nazadnje srečali v četrtek na zahodu Belorusije, ko sta se dogovorili o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki naj bi omogočili varno evakuacijo ljudi. Danes pa je nato propadel dogovor o vzpostavitvi tovrstnega koridorja iz obleganih mest Mariupol in Volnovaha. Odgovornost za to, da je dogovor propadel, ruska in ukrajinska stran pripisujeta ena drugi. Moskva je medtem sporočila, da nadaljujejo ofenzivo na mesti.
Izraelski premier o Ukrajini s Putinom, Zelenskim in Scholzem
Izraelski premier Naftali Benet se je danes na kratkem obisku v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila o Ukrajini. Po tem se je pogovarjal tudi z ukrajinskim premierjem Volodimirjem Zelenskim, nato pa se odpravil še na srečanje z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Benet je v Moskvo prispel danes, glede na navedbe Kremlja pa je šlo za kratek delovni obisk. S Putinom sta govorila o "različnih vprašanjih, povezanih z Ukrajino", so sporočili iz urada ruskega predsednika. Pogovor naj bi glede na navedbe iz kroga izraelskega premierja trajal tri ure. Benet naj bi se sicer uskladil z ZDA, Nemčijo in Francijo in bil tudi "v stalni komunikaciji z Ukrajino".
Po srečanju s Putinom se je po telefonu pogovarjal še z Zelenskim, nato pa se je odpravil v Berlin. Tam ga na pogovorih o Ukrajini še danes zvečer pričakuje kancler Scholz, so potrdili v Benetovem uradu. Izrael se omenja kot morebiten posrednik glede vojne v Ukrajine. Dpa navaja medijska poročila, da naj bi ga za posredovanje pri pogajanjih med Rusijo in Ukrajino pred nekaj dnevi zaprosil Zelenski. Izrael ima sicer dobre odnose z obema državama, Benet pa doslej še ni obsodil ruske invazije na Ukrajino. Glavna zaveznica Izraela so sicer ZDA, obenem pa je iz strateških razlogov odvisen tudi od dobre volje Rusije, med drugim v konfliktih s Sirijo in Iranom.
Rusija nadaljuje ofenzivo na Mariupol
Ruska vojska po preložitvi evakuacije civilistov iz dveh obleganih mest na jugovzhodu Ukrajine nadaljuje ofenzivo na Mariupol in Volnovaho, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. "Zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, so se ofenzivne akcije nadaljevale ob 18. uri po moskovskem času," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Kot je dejal, ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja niso dovolili zapustiti Mariupola ali Volnovahe niti enemu civilistu.
"Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev," je dejal. Rusko obrambno ministrstvo je zjutraj odredilo začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočili evakuacijo. Humanitarni koridorji naj bi bili odprti med 9. in 14. uro. Vendar so ukrajinske oblasti evakuacijo prebivalcev začasno preložile zaradi, kot so sporočile, ruskih kršitev prekinitve ognja, saj vzpostavljeni humanitarni koridorji niso varni. Ukrajinske oblasti so ob napovedi začasne prekinitve ognja izrazile pričakovanje, da bo iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol ob Azovskem morju pred rusko agresijo zbežalo 200.000 ljudi. Bližnje mesto Volnovaha pa naj bi zapustilo 15.000 ljudi.
Putin ne namerava razglasiti vojnega stanja
V Rusiji ni pogojev za razglasitev vojnega stanja, za to bi bila potrebna zunanja agresija, je danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Opozoril je, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta. V preteklih dneh so se širila ugibanja, da bi Putin lahko v Rusiji razglasil vojno stanje in bi nadzor v državi prevzela vojska. Ruski predsednik je to zavrnil in dejal, da bi se za ta korak odločil le v primerih zunanje agresije.
Pri tem pa je poudaril, da obstajajo tudi druge posebne izredne razmere, ki se lahko uporabijo v primeru obsežne zunanje grožnje, vendar tudi teh ne namerava uvesti. S tem je odgovoril na strahove številnih Rusov, medtem ko so mnogi zaradi tovrstnih bojazni že zapustili državo.
Putin je tudi opozoril, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta. Dodal je, da bi imela uvedba takšnega območja katastrofalne posledice ne le za Evropo, ampak tudi za ves svet. V govoru je Putin še enkrat ponovil svoje pogoje za končanje ruske vojne proti Ukrajini. Kot najpomembnejšo zahtevo je navedel demilitarizacijo Ukrajine. "Jasno moramo vedeti, katero orožje je kje in pod kakšnim nadzorom," je povedal.
Zveza Nato je v petek na izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je to odločitev označil kot posledico šibkosti in neenotnosti Nata.
V vojaškem kontekstu je območje prepovedanega letenja območje, nad katerim je prepovedan vstop letalom, da se s tem preprečijo napadi. Za uveljavitev takšnega nadzora pa bi bila potrebna vojaška sredstva z zmogljivostjo sestrelitve letal.
Pogovor s Putinom napovedal Erdogan
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes napovedal, da bo v nedeljo po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o vojni v Ukrajini, je sporočil Erdoganov tiskovni predstavnik Ibrahim Kalin in dodal, da je Turčija pripravljena pomagati pri reševanju krize.
Turčija, članica Nata, ima morsko mejo z Ukrajino in Rusijo v Črnem morju ter dobre odnose z obema državama, poroča Reuters. Ankara je rusko invazijo že označila za nesprejemljivo, kljub temu pa nasprotuje sankcijam proti Moskvi.
Kalin je danes na novinarski konferenci v Istanbulu dejal, da bo Erdogan Putinu ponovno ponudil gostiteljstvo mirovnih pogovorov in ga pozval h prekinitvi ognja ter vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, potrebnih za evakuacijo civilistov. Turške oblasti so že izjavile, da želijo na diplomatskem forumu, ki bo prihodnji teden potekal na jugu države, zbrati zunanje ministre Ukrajine in Rusije. Ukrajina je dejala, da je odprta za takšne pogovore, Rusija pa je ponudbo Ankare pozdravila.
Pomembno je, da ima Rusija zanesljivega sogovornika, s katerim se lahko pogovarja, saj je Zahod z njo požgal mostove, je dejal Kalin in dodal, da Ankara ne bo opustila vezi niti z Rusijo niti z Ukrajino. Obsodil je napade na jedrske elektrarne v Ukrajini ter dejal, da se bo Erdogan danes pogovarjal tudi z drugimi voditelji, vključno s kanadskim premierjem Justinom Trudeauom in predstavniki Evropske unije. Turčija ima z Rusijo vzpostavljeno tesno sodelovanje na področju obrambe, energetike in trgovine ter se močno zanaša na ruske turiste. Vseeno pa je Kijevu prodala brezpilotna letala, kar je razjezilo Moskvo, in nasprotuje ruski politiki v Siriji in Libiji ter priključitvi Krima leta 2014.
Začetek evakuacije prebivalcev mesta Mariupol na jugu Ukrajine je zaradi večkratnih ruskih kršitev začasne prekinitve ognja preložen, so sporočile mestne oblasti. Evakuacija civilistov je "iz varnostnih razlogov preložena", saj ruske sile še naprej obstreljujejo Mariupol in okolico, so sporočili. Navedbe o kršitvah ruska stran zanika.
Rusko obrambno ministrstvo je danes odredilo začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha na jugu Ukrajine, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočili evakuacijo. Humanitarni koridorji naj bi bili odprti med 9. in 14. uro.
"Zaradi dejstva, da ruska stran ne spoštuje premirja in nadaljuje z obstreljevanjem Mariupola in njegove okolice, ter iz varnostnih razlogov, je bil začetek evakuacije civilnega prebivalstva preložen," so sporočili na družbenih omrežjih.
Trenutno naj bi se po navedbah mestnih oblasti dogovarjali z rusko stranjo o vzpostavitvi varnega koridorja. "Vse prebivalce Mariupola prosimo, da se vrnejo v svoja zatočišča," so dodali.
Da so prekinili evakuacijo, oblasti sporočajo tudi preko zvočnikov v mestu.
Strani si sicer medsebojno pripisujeta krivdo. Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi zavrnilo očitke in zagotovilo, da je Rusija izpolnila vse ukrajinske pogoje glede zagotavljanja varnosti, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Separatisti v Donecku pa očitajo Ukrajini, da ukrajinski nacionalisti namerno provocirajo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinske oblasti pričakujejo, da bo iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol ob Azovskem morju pred rusko agresijo zbežalo 200.000 ljudi. Bližnje mesto Volnovaha pa naj bi zapustilo 15.000 ljudi.
Ruske sile so med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto. K vzpostavitvi humanitarnih koridorjev je pred začasno prekinitvijo ognja pozval župan Mariupola Vadim Bojčenko, ki je sporočil, da je mesto po večdnevnih "neusmiljenih" napadih pod "blokado" ruskih sil.
Po napovedi začasne prekinitve ognja in vzpostavitve humanitarnih koridorjev pa je nagovoril prebivalce mesta in jih zaradi stalnega in neusmiljenega obstreljevanja pozval k evakuaciji. "V pogojih nenehnega, neusmiljenega obstreljevanja s strani okupatorja ni druge izbire, kot da prebivalcem damo (...) možnost, da varno zapustijo Mariupol," je po poročanju britanskega BBC dejal Bojčenko.
Več kot 66.200 Ukrajincev se je vrnilo iz tujine, da bi branili državo
Več kot 66.200 Ukrajincev se je vrnilo iz tujine, da bi se pridružili boju proti Rusiji, je danes sporočil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Pri tem pa ukrajinske oblasti opozarjajo, da je moskovska ofenziva deseti dan osredotočena na popolno obkolitev glavnega mesta Kijev in drugega največjega mesta Harkov.
"66.224 ljudi se je doslej vrnilo iz tujine, da bi branili svojo državo pred rusko invazijo. To predstavlja dodatnih 12 borbenih in motiviranih brigad," je na Twitterju zapisal Reznikov.
Ofenziva Moskve s podporo letalskih sil in uporabo visoko natančnega orožja vstopa v svoj deseti dan, Rusija pa si še naprej prizadeva, da bi popolnoma obkolila Kijev in Harkov. Prav tako ruske čete še vedno poskušajo doseči administrativne meje Luganske in Donecke regije, da bi vzpostavile kopenski koridor od priključenega Krima do separatističnih regij.
Tretji krog pogovorov med Ukrajino in Rusijo v Belorusiji bo predvidoma potekal konec tedna. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak je dejal, da Ukrajina ne bo izpolnila strogih zahtev Rusije, čeprav so bila zadnja pogajanja presenetljivo konstruktivna, poroča Reuters.
"Predsednik Volodimir Zelenski ne bo popuščal in dovolil, da bi Rusija degradirala naš boj za ozemeljsko celovitost in svobodo," je poudaril.
Zelenski: Natova zavrnitev vzpostavitve prepovedi letov "zelena luč" Putinu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru ostro obsodil zvezo Nato, ker je na petkovem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Zahodu je očital, da daje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu s tem dovoljenje, da še naprej obstreljuje ukrajinska mesta.
"Vedoč da so novi napadi in žrtve neizbežni, se je Nato namerno odločil, da ne zapre zračnega prostora nad Ukrajino," je v nagovoru sodržavljanom iz svojega urada v Kijevu dejal Zelenski in dodal, da "je vodstvo zavezništva danes prižgalo zeleno luč za nadaljnje obstreljevanje ukrajinskih mest in vasi".
"Vsi ljudje, ki bodo od danes naprej umrli, bodo umrli tudi zaradi vas. Zaradi vaše šibkosti, zaradi vaše nepovezanosti," je sporočil zahodnim kolegom. Današnje zasedanje Nata je označil kot "šibko" in "zmedeno" ter kot dokaz, da boj za svobodo za Evropo za vse očitno ni glavni cilj.
Blinken v Vzhodno Evropo
Ameriški državni sekretar Antony Blinken, eden glavnih akterjev globalnega povračilnega udarca Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, bo danes prispel na Poljsko, nato pa bo svojo evropsko turnejo do torka nadaljeval še v Moldaviji ter treh baltskih državah, Litvi, Latviji in Estoniji. Vojna v Ukrajini medtem postaja vse bolj krvava.
Ponovil je, da v Ukrajini prelivajo kri "za našo skupno Evropo, našo skupno svobodo, našo skupno prihodnost" ter da se Zahod ne more odkupiti zgolj z dobavami goriva.
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je v petek po zasedanju zunanjih ministrov Nata zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, h kateri zavezništvo pozivajo v Kijevu in naj bi ji bile naklonjene tudi nekatere članice Nata. Kot je ocenil, zavezniške sile v Ukrajini ne bodo posredovale, saj bi to pomenilo nevarnost širšega konflikta v Evropi.
Ukrajinski predsednik je to stališče zavrnil kot povsem napačno in kot "samohipnozo tistih, ki so šibki", pa čeprav imajo orožje, ki je neprimerljivo močnejše od ukrajinskega.
Kasneje je Zelenski nagovoril še velike proteste, ki se vrstijo po Evropi, in podpornikom Ukrajine v tujini med drugim sporočil, da če ta ne bo preživela, tudi celotna Evropa ne bo. "Če bo padla Ukrajina, bo padla vsa Evropa," je posvaril.
Bidnova vlada za zdaj zavrača sankcije na rusko nafto in plin
Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je v petek zavrnila pozive, naj ZDA v odziv na vojno v Ukrajini prepovejo uvoz ruske nafte in plina. Kot je pojasnila, bi lahko imel tak ukrep negativne posledice za ameriško in evropsko gospodarstvo. Kljub temu pa Bela hiša razmišlja, kako bi lahko v ZDA še bolj zmanjšali rabo ruske energije.
V ameriškem kongresu se povečuje pritisk na uvedbo embarga na rusko nafto in plin, saj da bi bile to za Rusijo najbolj boleče sankcije zaradi njenega napada na Ukrajino. A vlada za zdaj menda še ni našla načina, kako bi omejila hude negativne učinke tega ukrepa za ameriške potrošnike.
Iz Rusije še CNN in Bloomberg, novinar Sky Newsa napaden v Ukrajini
Po britanskem BBC tudi ameriška tiskovna agencija Bloomberg News in kanadska javna radiotelevizija CBC začasno ustavljata delo svojih novinarjev v Rusiji, medtem ko televizija CNN prekinja oddajanje v tej državi. Novinarska ekipa britanskega Sky Newsa je bila medtem v Ukrajini tarča strelskega napada. Ruski parlament je v petek sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Novo zakonodajo je že podpisal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Iz Ukrajine medtem prihaja novica, da je bil v napadu iz zasede blizu Kijeva ustreljen in ranjen britanski novinar Stuart Ramsay, glavni dopisnik televizije Sky News iz te države, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prav tako je bil ustreljen njegov snemalec, a ga je obvaroval neprebojni jopič. Na koncu je celotno novinarsko ekipo pred napadalci rešila ukrajinska policija. Za napadom naj bi stali ruski saboterji, poroča dpa. Posnetek grozljivega napada so na Sky Newsu že objavili.