Znano je, da gredo Italijani praktično vsako leto na volitve. Evropski in državni parlament, dežele, občine, vmes še kakšen referendum, vse to povzroča, da je volilna kampanja v teku vse leto. Letos je pandemija premešala štrene in so se vsi volilni termini prenesli na skupni volilni termin, to je na jutri in ponedeljek do 15. ure. Volili bodo predsednike in skupščine sedmih dežel, nadomestne volitve bodo za dva poslanca, najbolj pa bo na očeh referendum o ustavni spremembi, s katero nameravajo za tretjino zmanjšati število poslancev in senatorjev. Poslej naj bi poslanska zbornica štela 400 poslancev namesto sedanjih 630, senat pa 200 senatorjev namesto 315.
Zmanjšanje števila je s spremembo ustave že odobril parlament. V Italiji so za spremembo ustave predvidena štiri branja, nakar lahko najmanj 70 članov parlamenta ali milijon prebivalcev zahteva potrditveni referendum. Tokrat je to zahtevala skupina senatorjev; zlobni jeziki trdijo, da predvsem tisti, ki domnevajo, da bi bili ob ponovnih volitvah žrtvovani. Predlog za zmanjšanje števila so dali predstavniki Gibanja 5 zvezd, češ da bo s tem država veliko prihranila. Po izračunih je prihranek simboličen, manj kot ena kava mesečno na vsakega državljana.
Zmanjšanje števila poslancev in senatorjev so v parlamentu podprle vse velike stranke, tako koalicija kot opozicija. Zdaj pa se počasi vsi umikajo in v zadnjih dneh se čedalje pogosteje pojavlja trditev, da bi padec tega zakona pomenil poraz samo za Gibanje 5 zvezd. Te dni postaja vprašanje, s katerim se načelno strinja velika večina prebivalcev Italije, izrazito spolitizirano.
Silvio Berlusconi je svojim volivcev priporočil, naj se odločajo po vesti, nekaj najzvestejših sodelavcev voditelja skrajno desne stranke Liga Mattea Salvinija vodi kampanjo za proti, v vladni Demokratski stranki, ki formalno podpira zmanjšanje števila parlamentarcev, pa se veliko tudi pomembnih predstavnikov odloča drugače.
V slovenski manjšini v Italiji se sicer ogrevajo za ohranitev sedanjega stanja. Obe krovni organizaciji vabita volivce, naj glasujejo proti, in istega mnenja so najvidnejši slovenski predstavniki v Demokratski stranki s senatorko Tatjano Rojc na čelu, ki v tem času vodi odkrito volilno kampanjo. Dejstvo je, da bi zmanjšanje števila članov parlamenta okrnilo tudi zastopstvo, ki ga ima v Rimu dežela Furlanija - Julijska krajina, in bi ta sprememba ogrožala izvolitev Slovenca v italijanski parlament.
Seveda se ob tem poraja vprašanje, kako bo z vlado, tudi zato, ker bodo v nedeljo volitve v sedmih deželah in bi lahko desnica zmagala v večini, morda celo v vseh sedmih. Desni tabor povsod nastopa enotno, medtem ko leva sredina nikjer razen v Liguriji nima skupnega kandidata za predsednika. Zakonodaja o deželnih volitvah pa določa, da je izvoljen kandidat, ki na volitvah prejme največ glasov. Dejstvo, da Gibanje 5 zvezd in Demokratska stranka nastopata ločeno, pomeni seveda razpršitev glasov in daje prednost desnemu taboru.
Težave pa niso samo na levici, nemalo jih ima tudi Matteo Salvini. Kar nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s financami tega gibanja, je v težavah, trije so celo v hišnem priporu zaradi domnevne korupcije v Lombardiji. Gre za velike denarje, s katerimi si Liga plačuje volilno kampanjo, in novice, ki prodirajo s tožilstva, kažejo na res oprijemljive dokaze. Ampak to na volitve ne bo vplivalo, Italijani so proti tem zadevam skoraj cepljeni. Pomislimo samo, koliko sodnih težav je imel Berlusconi, pa so ga ljudje vseeno volili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
