V Sredozemlju so kiti in delfini ogroženi

Glede na nove ocene so vse razen dveh vrst kitov in delfinov v Sredozemlju uvrščene v eno od kategorij ogroženosti na rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), štiri populacije pa so opredeljene celo kot kritično ogrožene. Pri novih ocenah stanja sredozemskih kitov in delfinov je sodelovalo tudi slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki skupaj s svojimi partnerji OceanCare, Dolphin Biology & Conservation in Tethys Research Institute poziva sredozemske države, da zaustavijo ta skrb vzbujajoči trend in upoštevajo varstvena priporočila stroke za boljše varstvo celotnih morskih ekosistemov.

Mednarodna zveza za varstvo narave je objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju in uvrstila devet od enajstih vrst, ki so redno prisotne v Sredozemskem morju, v eno od kategorij ogroženosti na rdečem seznamu. Podpopulacije štirih vrst - navadnih delfinov v Korintskem zalivu (Grčija), velikih pliskavk v zalivu Ambracia (Grčija) ter ork in dolgoplavutih mrkih pliskavk v Gibraltarski ožini - veljajo za kritično ogrožene in jim grozi izumrtje. Glavne grožnje vključujejo pomanjkanje plena, degradacija habitata, naključni ulov v ribiške mreže, podvodni hrup, kemično in plastično onesnaženje ter podnebne spremembe.

Sredozemska populacija velikih pliskavk, kamor spada tudi populacija v Tržaškem zalivu, je ena od le dveh vrst, ki sta bili opredeljeni kot najmanj ogroženi. Kljub temu pa so nekatere lokalne populacije te vrste pod večjimi pritiski kot druge, primer tega je že omenjena kritično ogrožena podpopulacija v grškem zalivu Ambracia. Populacija v Tržaškem zalivu in okoliških vodah, ki jo že skoraj 19 let preučuje in spremlja društvo Morigenos, se sicer spopada z mnogimi grožnjami, a je za zdaj na srečo razmeroma stabilna. Navadni delfin, vrsta, ki je bila nekoč pogosta v severnem Jadranu, a jo danes obravnavamo kot regionalno izumrlo, je opredeljena kot ogrožena.

V Sredozemlju manj velikih kitov

Tudi prihodnost za dve veliki vrsti kitov, ki sta redno prisotni v Sredozemskem morju, ni videti svetla. Kit glavač je bil ponovno opredeljen kot ogrožena vrsta, medtem ko je bil brazdasti kit, največja sredozemska vrsta in edina vrsta vosatih kitov, ki redno živi v Sredozemlju (in se občasno pojavi tudi v Sloveniji, nazadnje novembra lani) iz ranljive preuvrščen v ogroženo vrsto. Po preteklih ocenah je v regiji živelo okoli 3500 brazdastih kitov, danes znanstveniki ocenjujejo, da jih je ostalo le okoli 1800, na podlagi obsežne raziskave v okviru mednarodnega sporazuma ACCOBAMS (Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov v Črnem morju, Sredozemskem morju in sosednjem atlantskem območju), v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos.

Tako glavači kot brazdasti kiti so še posebej izpostavljeni nevarnosti trčenja z ladjami in podvodnemu hrupu, ki ga povzroča človek. V zadnjem času so raziskovalci izrazili tudi resno zaskrbljenost glede mikroplastike, ki jo zaužijejo brazdasti kiti, in makroplastike, ki jo zaužijejo glavači.

"Zaščita vrst in populacij je seveda izjemnega pomena, vendar ne bi smeli biti zadovoljni zgolj s tem, da njihova številčnost zaradi varstvenih prizadevanj postane stabilna. V čem je smisel živalim dovoliti preživetje, če preživetje pomeni, da se morajo nenehno boriti, da bi se izognili utopitvi v mreži, da jih ne seseklja propeler plovila, oglušitvi zaradi podvodnih zračnih topov ali boleznim zaradi zaužitja strupenih kemikalij ali mikroplastike? Naša naloga bo končana, šele ko bomo vedeli, da živali dobro uspevajo v okolju, v katerem so se skozi evolucijo razvile," je povedal Giuseppe Notarbartolo di Sciara, ustanovitelj raziskovalnega inštituta Tethys in svetovalec za vodne sesalce pri Konvenciji o varstvu selitvenih vrst.