Najvišji politični predstavniki so se poleg slovesnosti v New Yorku udeležili tudi spominskih dogodkov v Pensilvaniji in Washingtonu.
V ZDA se danes spominjajo 2983 žrtev terorističnih napadov, ki so se zgodili 11. septembra 2001. Pripadniki mednarodne teroristične mreže Al Kaida so takrat ugrabili štiri potniška letala in se z dvema zaleteli v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC) na Manhattnu v New Yorku, s tretjim v stavbo Pentagona pri Washingtonu, četrto letalo pa je po uporu potnikov strmoglavilo na travnik v Pensilvaniji.
Današnje spominske slovesnosti so za trenutek združile oba predsedniška kandidata, ki se bosta 5. novembra pomerila na volitvah. Demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump sta se namreč davi skupaj z drugimi znanimi osebnostmi fotografirala na Manhattnu.
Spominski dogodek v New Yorku so začeli z minuto molka
Podpredsednica Harris in predsednik ZDA Joe Biden sta se danes udeležila še spominske slovesnosti v Shanksvilleu v Pensilvaniji, kamor je odpotoval tudi Trump, tako Biden kot Harris pa se bosta nocoj udeležila še slovesnega polaganja venca v Pentagonu.
Spominski dogodek v New Yorku so sicer začeli z minuto molka ob 8.46 po krajevnem času, ko je prvo ugrabljeno letalo trčilo v severni stolp WTC, z minutami molka pa so slovesnost nato prekinili še ob času trka drugega letala v južni stolp WTC, napada na Pentagon, zrušenja južnega stolpa WTC, strmoglavljenja letala v Pensilvaniji in zrušenja severnega stolpa WTC. Družinski člani umrlih v napadih leta 2001 so medtem tradicionalno prebirali njihova imena.
Na prizorišču napada so obnovili nekatere porušene zgradbe in postavili nove. Namesto dvojčkov WTC sedaj tam stoji stolpnica WTC1, ki so jo sicer sprva poimenovali Stolp svobode. Ob tem bodo v New Yorku nocoj tradicionalno prižgali dva žarometa, ki bosta do srede zjutraj svetila v nebo in simbolizirala porušeni stolpnici.
Napad na cilje v ZDA je leta 2001 sprožil vojno proti terorizmu, ki jo je tedanja vlada republikanskega predsednika Georgea Busha mlajšega iz Afganistana leta 2003 razširila na Irak in druge države, kjer so delovale skrajne islamistične oborožene skupine. Ta vojna se je neuradno končala po umiku ameriške vojske iz Afganistana leta 2021, vendar se dejansko še vedno nadaljuje v več državah na Bližnjem vzhodu, kjer so še vedno prisotne ameriške oborožene sile, pa tudi ponekod v Afriki in Aziji.
