Vojislav Bercko
Vrnil se je zmagovito, četudi nikdar ni odšel iz politike. Benjamin Bibi Netanjahu, izraelski premier z najdaljšim stažem v zgodovini 74-letne države, se pripravlja na nov mandat na čelu izraelske vlade. Na posel, ki ga je vajen, saj je bil na oblasti skupno 15 let, vse do lanskega poletja, ko je s svojo stranko Likud tesno izgubil na predčasnih parlamentarnih volitvah. Tokrat kaže, da je tesno zmagal, kar je v zadnjih desetletjih v Izraelu postala stalnica, in da bo njegova morebitna vlada odvisna od glasov muhastih poslancev s skrajne desnice. Toda kralj Bibi, kot mu pravijo, je sklepanja kompromisov s političnimi predstavniki ortodoksnih judov in skrajnih nacionalistov že vajen in se jih tudi ne sramuje.
Izrael bi lahko dobil najbolj skrajno desno vlado v svoji zgodovini
Izraelski volivci Bibiju očitno niso preveč zamerili niti tega, da zoper njega že dolgo poteka sojenje zaradi treh obtožnic, povezanih s koruptivnimi dejanji. Obtožen je podkupovanja, poneverb, zlorabe zaupanja in trgovanja s političnim vplivom v zameno za pozitivno poročanje v medijih. Sam vse obtožbe ves čas zavrača, toda sojenje je vsekakor zaznamovalo njegovo politično pot. Verjetno domnevne rabote Netanjahuja in njegove soproge Sare, nekdanje stevardese, niso usodno vplivale na padce njegovih zadnjih vlad, a dejstvo je, da so Izraelci v torek šli na že pete volitve v manj kot štirih letih - in le dobro leto ni bil na oblasti Netanjahu, temveč je od lanskega poletja vladala široka koalicija osmih strank na čelu z bivšim novinarjem Jairom Lapidom in Bibijevim nekdanjim političnim sopotnikom, tudi bivšim obrambnim ministrom Naftalijem Benetom.
Zdaj kaže, da si je desni tabor s stranko Likud na čelu zagotovil okoli 65 mandatov v 120-sedežnem parlamentu oziroma knesetu. Likud naj bi osvojil 31 mandatov, 14 poslanskih sedežev pa naj bi pripadlo zavezništvu skrajne desnice, ki ga sestavljata zaveznika Netanjahuja - verska sionistična stranka Bezalela Smotricha in ultranacionalistična Stranka judovske moči Itamarja Ben-Gvira. Vladajoči koaliciji naj bi se pridružile še druge desničarske stranke, saj je sestava kneseta v zadnjem času zelo raznolika. Samo v zadnjem sklicu parlamenta so sedeli v knesetu pripadniki kar 17 političnih strank ali zavezništev.
Če bo Netanjahuju uspelo sestaviti vlado, bo to pomenilo smrt že tako klinično mrtvega mirovnega procesa s Palestinci in ideje o dveh državah za dva naroda. "Prišel je čas za povsem desno vlado. Napočil je čas, da postanemo gospodarji (...) v svoji državi," je dejal verjetni koalicijski partner Itamar Ben-Gvir, ki je znova pozval k uporabi sile, zlasti proti Palestincem. Palestinski premier Mohamed Štajeh je zato upravičeno izrazil zaskrbljenost zaradi premika Izraela v desno. Mednarodno skupnost je pozval k zaščiti Palestincev pred agresivno izraelsko politiko, ko bodo v Izraelu na oblast prišle rasistične stranke. Po njegovi oceni je izid volitev naravna posledica dolgoletnega naraščanja ekstremizma in rasizma v izraelski družbi. "Nismo si delali iluzij, da bodo volitve prinesle partnerja za mir," je dodal. Volitve so bile sicer še posebej pomembne za stranke velike manjšine izraelskih Arabcev, potomcev Palestincev, ki so ob ustanovitvi Izraela leta 1948 ostali na svoji zemlji. Leta 2020 so te stranke, ki so sovražne do Netanjahujevega desničarskega bloka, osvojile rekordnih 15 sedežev, potem ko so na volitvah nastopile skupaj. Tokrat pa so kandidirale na treh listah - zmerne islamistične stranke Raam, leve sekularne Hadaš-Taal ter nacionalistične Balad. Po neuradnih izidih volitev pa se zdi, da bo v knesetu sedelo le deset poslancev izraelskih Arabcev.
