Mednarodna vesoljska postaja (ISS) bo delovala še do leta 2030, nato pa bo po navedbah predstavnikov Nase na začetku leta 2031 strmoglavila v Tihi ocean. V poročilu, ki ga je objavila ameriška vesoljska agencija, med drugim piše, da bo ISS strmoglavila v morje na odročnem delu Tihega oceana, poimenovanem Point Nemo, ki je od kopnega oddaljen okoli 2700 kilometrov. Gre za najbolj oddaljeno točko od kopnega na Zemlji, znano tudi kot pokopališče vesoljskih plovil. Tja so strmoglavili že mnogi stari sateliti in kosi vesoljskega odpada, vključno z rusko vesoljsko postajo Mir leta 2001.
ISS, skupni projekt petih vesoljskih agencij, je v orbiti že od leta 1998, od leta 2000 naprej pa se na njej nenehno izmenjujejo človeške posadke. V njenem laboratoriju je bilo v razmerah breztežnosti opravljenih več kot 3000 raziskav. Toda postaja ima dovoljenje za delovanje samo do leta 2024, njegovo podaljšanje pa bi morali podpreti vsi partnerji. Nasa navaja, da vesoljske aktivnosti v nizki orbiti Zemlje z upokojitvijo ISS prehajajo pod okrilje komercialnega sektorja. "Zasebni sektor je ob podpori Nase tehnično in finančno sposoben razvijati in upravljati komercialne projekte v nizkozemeljski orbiti," je povedal Phil McAlister, direktor programa komercialnih vesoljskih poletov pri Nasi.
Nasa je leta 2020 s podjetjem Axiom Space podpisala pogodbo o izgradnji najmanj enega bivalnega modula, ki bi ga pritrdili na ISS. Še trem podjetjem je zagotovila denar za razvoj novih vesoljskih postaj in drugih komercialnih destinacij v orbiti. Nasa upa, da bodo ti novi projekti vsaj deloma delovali še pred upokojitvijo ISS. Komercialni sektor je že zdaj zelo pomemben del ameriškega vesoljskega programa. Prevoze posadk in tovora v vesolje namreč že nekaj časa opravljajo izključno zasebna podjetja. Večino prevozov opravijo z ruskimi vesoljskimi plovili Sojuz in Progress. Nasa naj bi s prenosom vesoljskih aktivnosti v nizki orbiti Zemlje na komercialni sektor prihranila 1,3 milijarde dolarjev. Ta denar bo lahko porabila za raziskovanje globokega vesolja. Nasa računa s temi prihranki, ker bo odslej plačevala le za storitve, ki jih potrebuje, ne bo ji pa treba skrbeti za vzdrževanje in delovanje ISS. Poleg tega bodo vesoljske postaje zasebnega sektorja novejše in bodo zahtevale manj rezervnih delov.
Nasa je svoje poročilo objavila, potem ko je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna sporočila, da se je obvezala k podaljšanju aktivnosti ISS do leta 2030. Toda podaljšanje delovanja ISS morajo podpreti vsi mednarodni partnerji, vključno z Rusijo, medtem ko je ameriški kongres odobril sredstva za financiranje ISS le do leta 2024. Dmitri Rogozin, šef ruske vesoljske agencije Roskozmos, je med pogovorom z novinarji ruske tiskovne agencije Interfax decembra lani nakazal, da je pripravljen sodelovati z Naso tudi po letu 2024. "Dejanja povedo več kot besede," je dejal Rogozin. "Letos smo na ISS poslali novi modul Nauka (Znanost), ki bi lahko deloval še najmanj deset let." Direktor Roskozmosa je sicer po poročanju televizije BBC potožil, da ameriške sankcije zoper Rusijo škodujejo ruski vesoljski industriji. Pred tem je večkrat izjavil, da bi lahko Rusija prekinila sodelovanje pri programu ISS, če ZDA teh sankcij ne bodo odpravile. Rusija je v preteklosti večkrat poudarila, da strukturna "utrujenost" ISS pomeni, da ta po letu 2030 ne bo več sposobna delovati, ter opozorila, da utegne zastarela oprema povzročati okvare, ki jih ne bo več mogoče odpraviti.
