Grabar-Kitarovićeva je v več kot uro in pol dolgem soočenju med drugim očitala Milanoviću, da se je med letoma 2011 in 2015, ko je bil premier, sprl z vsemi sosednimi državami. To je, kot je dejala, prineslo tudi žico z rezili na hrvaških mejah s Slovenijo in Madžarsko.
Očitala mu je še, da je uničil hrvaško zunanjo politiko, ki da jo je ona morala znova zgraditi. Omenila je, da je njen slovenski kolega, ki ga sicer ni poimensko imenovala, povedal o Milanoviću, da je bil "izrazito nekorekten" med begunsko krizo.
Milanović je na to odgovoril, da ima Hrvaška danes dobre odnose zgolj z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, z vsemi ostalimi hrvaškimi sosedami, vključno s Slovenijo, pa so slabi.
"Odnosi s Slovenijo so slabi. Zagotovo bom dvignil odnose s Slovenijo na veliko višjo raven. To bo ena mojih zunanjepolitičnih prednostnih nalog," je izpostavil Milanović. Povedal je, da so v času njegove vlade prepeljali čez Hrvaško v Slovenijo in na Madžarsko skoraj 700.000 beguncev in migrantov, da ne bi del teh ljudi ostal na Hrvaškem, kot so to nekateri zahtevali od Zagreba.
Grabar-Kitarovićeva je kot največjo zaveznico Hrvaške izpostavila ZDA, Milanović pa Evropsko unijo. Milanović je še povedal, da bi nemudoma umaknil hrvaške vojake iz Afganistana, Grabar-Kitarovićeva pa bi vztrajala pri zavezništvu in skupnih odločitvah zveze Nato.
