Volitve v Nemčiji: Predsednik Frank-Walter Steinmeier lahkotno na poti do drugega mandata

Frank-Walter Steinmeier je večkrat obiskal tudi Slovenijo, konec lanskega maja ga je na Brdu pri Kranju gostil predsednik Borut Pahor.

Robert Balen

Vse kaže, da bo Frank-Walter Steinmeier v nedeljo brez težav že v prvem krogu izvoljen še za drugi mandat predsednika Nemčije. 66-letni Steinmeier je namreč ta teden na pobudo vladajočih socialdemokratov (SPD) dobil široko podporo ne le SPD in njihovih koalicijskih partnerjev Zelenih ter liberalne FDP, temveč tudi največje opozicijske stranke, konservativne unije CDU/CSU.

Skrajno desna opozicijska Alternativa za Nemčijo (AfD) ima sicer svojega kandidata, ekonomista Maxa Otteja, ki je sicer vodja skrajno konservativne Zveze vrednot in tudi član CDU. No, CDU ga je zdaj iz članstva izključila. Skrajna Levica pa je za kandidata predlagala zdravnika in humanitarca Gerharda Traberta. A tudi zanj nemški mediji pišejo, da se bo po nedelji spet lahko mirno posvetil skrbi za brezdomce. Še zunajparlamentarni Svobodni volivci (FW) so brez upa zmage za volitve priglasili lokalno političarko iz Brandenburga Stefanie Gebauer.

1472 posebnih volivcev v parlamentu izbira nemškega predsednika

Volila bo tudi Merklova

Steinmeier, nekdanji vidni socialdemokratski politik, ki ga je bil odkril Gerhard Schröder in je postal leta 1999 vodja njegovega kanclerskega kabineta, je bil zunanji minister v prvi veliki koalicijski vladi Angele Merkel med letoma 2005 in 2009, ko je leta 2007 postal tudi njen podkancler. Leta 2009 se je z Merklovo spopadel za kanclerstvo in izgubil. Nato je spet postal njen zunanji minister v letih od 2013 do 2017. Marca 2017 bil prvič izvoljen za predsednika. Prvi petletni mandat se mu formalno izteče 18. marca letos. Steinmeier je reformirani evangeličan in od leta 1995 poročen z Ellke Büdenbender, ki jo je spoznal že med študijem prava. Par ima odraslo hčerko.

Nemškega predsednika voli tako imenovana volilna skupščina. Sestavlja jo vseh 736 poslancev bundestaga in enako število predstavnikov 16 nemških zveznih dežel, med njimi tudi bivša kanclerka Merkel. Vendar niso vsi le politiki, zraven so vidni predstavniki iz sveta kulture in celo športa. Nemški predsednik nima velikih pooblastil. Njegova funkcija je bolj protokolarna. Sicer se podpisuje pod veljavnost zakonov. Podpis sme zavrniti le zaradi ustavnopravnih razlogov. Predsednik parlamentu še predlaga kanclerskega kandidata in lahko razpiše predčasne volitve, če nihče nima večine za oblikovanje vlade.

Ukrajinci ogorčeni

V tednu, ko ga imajo Nemci znova izvoliti za predsednika, je Steinmeier z intervjujem za časnik Reihnischer Post razburil Ukrajince. Branil je namreč plinovod Severni tok 2, ki je tik pred odprtjem in bi Nemčiji zagotovil še dvakrat toliko plina iz Rusije, kot ga dobiva sedaj. Steinmeier je namreč menil, da je treba imeti pred očmi širšo sliko od sedanjih napetosti ob rusko-ukrajinski meji. Kajti nacistična Nemčija je pred 80 leti napadla Sovjetsko zvezo in ji v drugi svetovni vojni povzročila 20 milijonov žrtev. Ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik je bil "presenečen in ogorčen", je poročal radio Deutsche Welle, češ da ta izjava ignorira ukrajinske žrtve.

Mostograditelj, ki je blizu ljudem

Nemcem se je Steinmeier kot resnični nadstrankarski predsednik prvič močneje zasidral v spomin, ko je po volitvah leta 2017 svojo SPD po tihem prepričal za ponovno sodelovanje v veliki koaliciji s konservativci pod Merklovo. Tej so tedaj propadla pogajanja za jamajško koalicijo z Zelenimi in liberalci.

Nemški mediji pišejo, da se Steinmeier, ki je šele tretji nemški predsednik po drugi vojni iz SPD, doslej še ni zares izkazal s kakšnim posebnim govorom. Priznavajo pa, da je sin mizarja iz Zahodne Vestfalije, ki je kot prvi v družini končal gimnazijo in doštudiral pravo, pravi "mostograditelj". Nemški tednik Stern je pisal, da je eden od redkih nemških vrhunskih politikov, ki gre v manjše kraje in se tam pogovarja o težavah ljudi. Njegova maksima je, da morajo politiki biti ljudem na "dosegu roke". Steinmeier je tudi precej hitro opazil, da ne le doma, ampak še drugod po svetu narašča antiestablišmentsko razpoloženje. Tega je povezal s pojavom trumpizma, brexitom in naraščanjem populističnih ter skrajno desničarskih strank in gibanj, kakršna je bila Pegida v Nemčiji. Zgrožen je bil, da privrženci Pegide in AfD na zborovanjih skandirajo "Mi smo ljudstvo," slogan, ki so ga Nemci kričali ob padcu Berlinskega zidu. "Če kdo želi v Nemčiji vzklikati Mi smo ljudstvo, naj. Toda naj upošteva, da ta ponosni stavek izrekajo tudi ljudje z drugačnimi pogledi," je po poročanju javne televizije ZDF dejal Steinmeier. Nemcem je tudi položil na srce, da je treba ločiti med dejstvi in lažjo: "Kdor tega noče, ostane na robu temeljnih okvirov demokracije."