Tudi slovenska manjšina se bo morala sprijazniti z dejstvom, da so v deželi Furlaniji - Julijski krajini Bratje Italije prva stranka. Desnosredinska koalicija je presegla 50 odstotkov glasov, Bratje Italije pa so v desnosredinskem zavezništvu dežele prejeli 32,3 odstotka glasov. To je pač stanje, ki seveda ni rožnato.
Predvsem ni rožnato iz dveh razlogov. Prvi razlog je v dejstvu, da je bil v parlament ponovno izvoljen Roberto Menia. Izvolili so ga v Liguriji in ne v Trstu kot pred leti. Menia je velik nasprotnik slovenske manjšine v Italiji. V parlamentu si je pred več kot 20 leti prizadeval, da bi preprečil sprejetje zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Njegove poteze so bile vselej izrazito fašistične, na manifestacijah je dvigal roko v fašistični pozdrav, o čemer pričajo fotografije, nasprotoval je vrnitvi tržaškega Narodnega doma slovenski manjšini. Že pred desetletji je zagovarjal to nasprotovanje z besedami: "Ničesar nam ni treba vračati!" Nobenega dvoma ni, da bo Menia tudi v novem parlamentu vodil boj proti slovenski manjšini. Vendar bo tokrat to počel kot predstavnik vladne koalicije in ne kot poslanec opozicije, kar je bil v preteklosti.
Drugi razlog izhaja iz čestitk, ki jih je Menii naslovila Zveza Istranov, največja organizacija istrskih beguncev v Italiji, in čestitkam pridala dokument s tremi zahtevami, ki močno zaudarjajo po fašizmu. Dokument vsebuje tri točke, ki so posredno ali neposredno povezane z manjšino. V prvi točki je zahteva po sprejetju dveh zakonov. Prvi bi strogo kaznoval vse, "ki zanikajo negiranje tragedij fojb in ezulov", torej povojnih pobojev in izgona Italijanov iz Istre. Z drugim zakonom pa nameravajo odvzeti odlikovanja, ki so bila leta 1969 "sramotno podeljena maršalu Titu in kar dvanajstim njegovim soborcem". Naslednja točka je globoka revizija sistema državnega financiranja organizacij italijanske manjšine v Sloveniji in Italiji z namenom "zmanjšati potrato denarja za projekte brez konkretnih rezultatov". Tretja točka je odvzem "kakršnekoli podpore političnim organizacijam Slovencev v Italiji" pri udejanjanju načrta razglasitve spomenika - "ki so ga leta 1945 komunisti postavili na tržaškem Krasu in je posvečen štirim teroristom organizacije TIGR, ki so jih leta 1930 usmrtili zaradi protiitalijanskih atentatov" - za spomenik državnega pomena. Gre za spomenik Bazoviškim žrtvam, prvim protifašistom v Evropi, kot jih je označila zgodovinarka Milica Kacin Wohinz, ki je po dolgih letih molka slovenski javnosti razkrila dejstvo, da se je upor primorskih Slovencev proti fašizmu začel veliko pred drugo svetovno vojno. Gre za spomenik, h kateremu sta leta 2020, ob stoti obletnici požiga Narodnega doma, predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella položila venec.
Skratka, slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki je bila na listi levosredinske Demokratske stranke ponovno izvoljena v senat, čeprav uradni rezultat še ni bil objavljen, ne bo imela lahkega dela. Če je bila doslej v sestavi vladne koalicije, se bo morala v prihodnje verjetno soočiti s poskusi kakršnegakoli vladnega oviranja razvoja slovenske manjšine. V zadnjih dveh desetletjih, po sprejetju zaščitnega zakona, je država sprejela vrsto ukrepov, tudi finančnih, ki so slovenski manjšini omogočili dober razvoj njenih dejavnosti. Zdaj obstaja možnost, da bi v Rimu izkoristili sedanje krizno obdobje za krčenje prispevkov za manjšino. To zaskrbljenost je v sporočilu za javnost omenila tudi osrednja organizacija slovenske manjšine Slovenska kulturno-gospodarska zveza z bojaznijo, da z novo vlado "to ne bo čas rasti, sožitja in medkulturnega dialoga, temveč nazadovanja na področju spoštovanja zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji".
Sicer pa so bili Slovenci v Italiji neprijetno presenečeni, ko so na twitterju zagledali sporočilo Janeza Janše, ki je na volilno nedeljo zaželel veliko sreče Giorgii Meloni, Matteu Salviniju in Silviu Berlusconiju s klicem: "Naprej!" Res je sicer, da je SDS članica Evropske ljudske stranke, v kateri je tudi Berlusconijeva stranka Naprej, Italija!, vendar Janši tega tvita ni predpisal zdravnik. Veliko bolje bi bilo, če bi molčal. Tudi včerajšnji Janšev poziv slovenski vladi, da mora slovenska vlada nadgraditi dobre odnose z Italijo "brez ideoloških blodenj", je nekoliko prehiter. Lahko bi bil vsaj počakal, da Melonijeva sestavi vlado.