Vsi poudarjajo, da je vojna

Milena Vehovar, prevajalka in terminologinja v generalnem sekretariatu Sveta EU iz Bruslja, je Mariborčanka, ki je že skoraj šestnajst let zaposlena in živi v Belgiji.
Kako evropska prestolnica doživlja koronakrizo - glede na to, da je svoboda gibanja ena temeljnih pravic v EU?
"Res je, da se zdi sedanja prepoved gibanja popolnoma nadrealistična in da fantomsko prazne ulice in ceste spominjajo na prizore iz apokaliptičnih filmov. Tako je skoraj povsod v Evropi in zunaj nje, tako je tudi tukaj. Splošni vtis je, da velika večina prebivalcev, tako v mestih kot na deželi, tega ne doživlja kot omejevanje temeljne pravice in dokaj disciplinirano opravlja svojo dolžnost, to je spoštuje sprejete ukrepe, ki sicer niso tako zelo strogi kot na primer v Franciji in Španiji. Seveda pa obstajajo, kot povsod, izjeme vseh vrst ... No, število kršitev se je povečalo tudi zaradi trajanja izolacije, velikonočnih počitnic in lepega vremena. Na splošno so v preteklih dneh poročali o precejšnjem 'upadu motivacije' glede upoštevanja ukrepov, zlasti med mladimi. Hkrati pa tudi vsi opozarjajo, da je prav zdaj odločilen trenutek, v katerem res ne smemo popustiti, ker bi bila lahko v nasprotnem primeru vsa dosedanja prizadevanja zaman."

Pokopati razlike med nami

Kako, kje ste v samoizolaciji? Ali vaša služba v Svetu EU dela naprej "od doma"? Najbrž prevajalske službe nikoli ne zastanete, dela je najbrž vseskozi na pretek.
"Moja 'služba', prevajalski oddelek (LING) generalnega sekretariata, ki dela za Svet EU in za Evropski svet, deluje skoraj normalno, na daljavo seveda. Evropski svet, to je voditelji in voditeljice EU, so se v marcu trikrat sestali na videokonferenčnih sejah. Tudi Svet EU nadaljuje nujno delo. To velja za vse njegove sestave na ravni ministrov, pa tudi za odbore in skupine, vključno z Evroskupino. Seje potekajo prek videokonferenc, posnetke in vse ostale redno posodobljene informacije o tem lahko vsak državljan EU najde na naši spletni strani (consilium.europa.eu) v maternem jeziku. Naše prevajalsko delo poteka nemoteno, v vseh uradnih jezikih EU, delno tudi zato, ker veliko prevajalcev in asistentov dela nekaj dni v tednu doma tudi v normalnih okoliščinah in imamo torej doma enake delovne pogoje kot v pisarni v Bruslju. Zame osebno se torej način dela zaradi izolacije ni bistveno spremenil - prevajalsko delo je v vsakem primeru 'samotarski posel'. Seveda pa nas vse prizadene prepoved gibanja in predvsem potovanj. Vem, da to velja za vse, ampak za nas, ki živimo zunaj, je to še posebno breme.
Prevajalskega dela je sicer malo manj kot običajno, vendar ga ne zmanjka, ker se ves čas nekaj dogaja. Če naštejem samo najpomembnejše, je najprej treba omeniti, da je Svet EU 30. marca sprejel dva zakonodajna akta za hitro sprostitev sredstev iz proračuna EU za reševanje krize zaradi covida-19. Vsega, kar se dogaja v naši instituciji, na tem mestu seveda ni mogoče našteti, med pomembnejšimi temami pa so med drugim celovito odzivanje ekonomske politike na pandemijo, vpliv izbruha covida-19 na trgovinske odnose in globalne vrednostne verige, razmere na zunanjih mejah EU in politični dogovor o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Republiko Severno Makedonijo."

Ko terorizem zamenja virus

Vi imate že večkratne izkušnje s prepovedjo premikanja in svobode gibanja. Spomnimo se samo na ​Molenbeek 2015. Že ko so se zgodili teroristični napadi tam, pri vas ni deloval metro, trgovine in restavracije so bile večinoma zaprte, prav tako športni centri, muzeji in druge ustanove. Koncerti in tekme odpovedane, šole in večinoma tudi vrtci so bili zaprti. Tako da ste vi v Bruslju te skrajne ukrepe prvi med nami jemali?
"Res, prvič smo to 'lekcijo vzeli' novembra 2015 po atentatih v Parizu, mediji pa so jo poimenovali z različnimi imeni (Bruselj v kriznem stanju, Lockdown de Bruxelles). Takrat je bilo med operacijo policije prepovedano tudi objavljanje informacij na socialnih omrežjih, uporabniki interneta pa so se masovno odzvali z objavo brezštevilnih fotografij mačk prek twitterja s heštegom #BrusselsLockdown. Tudi takrat se je zdelo vse skupaj enako nadrealistično kot zdaj, še zlasti zaradi prisotnosti vojske in policije."
Kako so ljudje tokrat sprejeli restriktivne ukrepe vlade? Spomnim se iz časa Charlie Hebdoja in Molenbeeka na družabnih omrežjih črnega pravokotnika z napisom "Je suis cloitré chez moi" (Sem zaprt/ujet doma). No, zdaj je spet aktualen. Le da je terorizem zamenjal virus, ki pa ni nič manj smrtonosen in nevaren.
"Tako je. Takrat so strašljivo delovali oboroženi vojaki, zdaj enako ali še bolj strašljivo deluje praznina na cestah in ulicah. Vsi poudarjajo, da je vojna, da bi ljudem dopovedali, da je treba zadevo vzeti resno. No, v bistvu je še huje, ker pri vojni je vsaj jasno, kje je fronta. Tu pa gre za spopad z nevidnim in nepredvidljivim sovražnikom, o katerem ne vemo skoraj nič. V zvezi s črnim pravokotnikom in napisom pa je zanimivo, da se trenutno ne pojavljata. Tokrat je 'magična beseda', ki jo poleg koronavirusa največkrat, to je večstokrat na dan slišimo, confinement (omejitev bivanja).
Več držav je sicer že objavilo datum začetka postopnega ukinjanja karantene, v ponedeljek pa je Francija podaljšala ukrepe do 11. maja. Nekateri pri nas se zavzemajo za zaostritev ukrepov, drugi temu nasprotujejo, v vsakem primeru pa je jasno, da se ni mogoče vrniti v normalno stanje naenkrat in da je bistvena postopnost. Pa seveda nadaljnje izvajanje osnovnih varnostnih ukrepov, masovno testiranje, tako z brisom kot serološko (za ugotavljanje imunosti), in zadostno število mask. Skratka, treba se je pripraviti na 'potem', ker se bomo tudi po tej strogi izolaciji morali navaditi na življenje z virusom.
Ljudje se trenutno predvsem sprašujejo, koliko časa lahko še zdržimo - v 'prestolnici' ni nič bistveno drugače kot v ostalih državah. Večina se drži predpisov, manjšina jih krši. Tozadevno verjetno ni krivo samo lepo vreme, ampak tudi samo trajanje izolacije ter življenjski in delovni pogoji. Življenje v hiši z vrtom v teh razmerah ni primerljivo z življenjem v stanovanju, v mestu je drugače kot na deželi, kjer je tudi manj kršitev. Tudi šolanje na daljavo je tukaj precej izpostavljen problem, tako za otroke kot za starše. Veliki problemi so, kot povsod, v domovih za starostnike. Svojci jih lahko vzamejo domov, vendar ne za kratek čas, to je če sprejmejo to odločitev, bodo morali zunaj ostati do ukinitve ukrepov. Poročajo o porastu nasilja v družini, določenih vrst kriminala in tako dalje. Kot povsod."

Izbruh "infodemije"

Kako je v Belgiji z maskami, respiratorji in tem nujnim materialom, so tudi pri vas kake velike medijske zgodbe?
"Tudi tu je podobno stanje kot drugje, materiala ni dovolj. Kar se tiče mask, imajo v tej fazi torej prednost zdravstveno osebje, starostniki in ranljive skupine, sčasoma pa naj bi bile na voljo tudi ostalim. Medijske zgodbe pa sicer zmeraj so, vendar se mi ne zdijo velike, zlasti ne v primerjavi s korono in izolacijo. Na začetku krize se je na primer pojavila ideja o zamenjavi predsednice vlade Sophie Wilmes, vendar je prevladalo mnenje, da bi bilo to v trenutnih razmerah popolnoma neprimerno. Veliko kritik dobiva tudi ministrica za zdravje Maggie de Block, tudi v zvezi z maskami. In še bi lahko naštevali. Običajne politične in medijske zgodbe.
Pa še to: verjetno v zvezi s pandemijo ni odveč opozoriti tudi na izbruh 'infodemije', kot jo je krstila Svetovna zdravstvena organizacija. Poplava informacij, tudi napačnih ali netočnih, o virusu, njegovem izvoru in učinkih, pa tudi o ukrepih, s katerimi se oblasti spoprijemajo s pandemijo, ljudem otežuje iskanje prepotrebnih zanesljivih virov in smernic." Kaj pa ideja evropskega povezovanja, ali ni prav zdaj resno na preizkušnji?
"Seveda je na preizkušnji. Ne samo EU, ampak vsa Evropa in celoten svet, vsi smo na preizkušnji. Nihče ni bil popolnoma pripravljen na to krizo, to je dejstvo. Zato se tudi ni bilo mogoče povsem izogniti napakam in pomanjkljivostim. Izziv je, kot so zapisali v skupni izjavi člani in članice Evropskega sveta, brez primere in zahteva urgentno, odločno in celovito ukrepanje na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Edino pravilno ravnanje je skupna strategija v duhu solidarnosti, je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel."