"V politiki sem že dolgo, a česa takšnega še nisem doživel. Zmagali smo povsod. Zmagali smo v krajih, kjer še nikoli nismo. (...) Srbija še nikoli nikomur ni podelila toliko zaupanja, kot ga je podelila nam. To je za nas ogromna obveza, za mene osebno pa breme tisočih kilogramov." S temi - upravičeno - evforičnimi besedami je srbski predsednik in voditelj Srbske napredne stranke (SNS) Aleksandar Vučić s podporniki proslavljal zmago kmalu po zaprtju volišč na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Rezultati vzporednih volitev so naprednjakom napovedovali skoraj dvotretjinsko podporo, včerajšnji uradni rezultati po nekaj več kot 70 odstotkih preštetih glasovnic pa še vedno 61,59 odstotka osvojenih glasov oziroma 191 mandatov v 250-sedežnem parlamentu. Socialisti sedanjega zunanjega ministra Ivice Dačića so osvojili nekaj več kot deset odstotkov glasov oziroma 32 poslanskih sedežev, lista SPAS župana Novega Beograda Aleksandra Šapića pa je kot tretja presegla komaj triodstotni parlamentarni prag in osvojila 3,64 odstotka glasov ter dobila enajst mandatov. Preostali poslanski mandati gredo predstavnikom manjšin - Madžarov, Bošnjakov in Albancev.
V Sloveniji nihče čez 35 odstotkov
Na devetih parlamentarnih volitvah v Sloveniji nobeni stranki ni uspelo dobiti niti 35-odstotne podpore. V prejšnjem tisočletju nobena stranka ali lista ni prišla čez 30 odstotkov, nato pa je leta 2000 zmaga LDS s 36,26 odstotka, leta 2004 SDS z 29,08, štiri leta kasneje SD s 30,45, leta 2011 Pozitivna Slovenija z 28,51, leta 2014 Stranka Mira Cerarja s 34,49 odstotka (kar je rekord) in leta 2018 je zmagala SDS s 24,92 odstotka glasov.