Vučić, ki ohranja tesne odnose z Rusijo, je podpisal skupno izjavo o podpori Ukrajini, po pogovoru z Zelenskim pa izrazil prepričanje, da Ukrajina ne bo priznala Kosova.
"Imel sem odprt in konstruktiven pogovor z Zelenskim. Ponovil sem, da Srbija spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine, za razliko od nekaterih ljudi, ki spoštujejo ozemeljsko celovitost Ukrajine, ne pa tudi Srbije," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal Vučić v pogovoru s srbskimi novinarji v Atenah.
Dodal je, da sta govorila tudi o razmerah v regiji in dvostranskem sodelovanju med Beogradom in Kijevom. "Pojasnil sem mu razmere na Kosovu in mislim, da se stališče Ukrajine glede naše ozemeljske celovitosti ne bo spremenilo," je dejal v zvezi s tem, da Kijev ne priznava neodvisnosti Kosova. Dodal je, da je tudi grški premier Kiriakos Micotakis potrdil, da Grčija ne bo spremenila stališča o nepriznavanju Kosova.
Zelenski je po pogovoru na družbenem omrežju Telegramu samo zapisal, da sta imela dober, odprt, produktiven in iskren pogovor "o spoštovanju ustanovne listine ZN in nedotakljivosti meja" ter "o prihodnosti naših narodov v skupnem evropskem domu. O razvoju odnosov, kar je naš skupen interes".
Srbija uradno zanikala, da bi nameravala Ukrajini dobaviti orožje
Portal Euroactiv navaja, da se Kijev sooča z notranjimi pritiski, tudi s strani predstavnikov države v Svetu Evrope, da prizna Kosovo. Izpostavil pa je stališče evroposlanke Viole Von Cramon, poročevalke Evropskega parlamenta za Kosovo, ki je na omrežju X, nekdanjem Twitterju, ocenila, da je Vučić pristal na srečanje z Zelenskim samo zato, da bi pritisnil na Ukrajino, ji obljubil orožje v zameno za to, da ne prizna Kosova. Izrazila je upanje, da se Zelenski zaveda, kakšna politična tveganja bi imel tak dogovor.
Srbija je sicer uradno zanikala, da bi nameravala Ukrajini dobaviti orožje. To je dejal Vučić, potem ko je zanikal verodostojnost dokumenta Pentagona, ki je aprila pricurljal v javnost, o tem, da je Beograd pristal oziroma že poslal orožje Ukrajini.
Čeprav je zaveznik Moskve, pa je Vučić v torek v Atenah z voditelji enajstih držav Balkana in vzhodne Evrope podpisal skupno izjavo, s katero so podprli mirovni načrt Zelenskega ter neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Strinjali so se tudi, da vojni zločini in druga grozodejstva, kot so napadi na civiliste in uničevanje infrastrukture, ne smejo ostati nekaznovani.
Po poročanju portala N1 Srbija pa v izjavi niso izrecno navedli, za zločine katere države gre, ne omenjajo niti sankcij proti Srbiji. V tem Vučić po oceni portala vidi uspeh. Danes je dejal, da je bila Srbija izrecno proti dvema stališčema v prvotni izjavi in da je bilo eno v zvezi s sankcijami proti Rusiji. Izpostavil je še, da gre za izjavo, ki nima formalnega pravnega pomena, kaže pa na odnose, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Srečanje v Atenah je organiziral grški premier Micotakis, udeležila pa sta se ga tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
