Z besedo proti strahovladi. Nobelova nagrada za mir letos novinarjema

Končno so dočakali Nobelovo nagrado za mir tudi novinarji. Zakaj končno? Preprosto zato, ker v nasprotju z mnogimi tistimi, ki so prejeli nagrade v minulih letih (kar pet od zadnjih desetih nagrad je bilo kolektivnih), v svojem poklicu pogosto tvegajo vse. Tudi prostost in življenje.

Med favoriti za letošnje najvišje mirovniško priznanje so se v krogu favoritov pojavljale novinarske organizacije, kot so Novinarji brez meja, prejela pa sta jo posameznika: Maria Ressa s Filipinov in Dmitrij Muratov iz Rusije. Oba delujeta v državah, ki sta do neodvisnih in neupogljivih novinarjev sila neprijazni, če ne celo sovražni. Na Filipinih vlada s trdo roko predsednik Rodrigo Duterte, ki je napovedal vojno preprodajalcem mamil, a poleg dilerjev je umrlo nešteto nedolžnih ljudi, v Rusiji pa Vladimir Putin, čigar nasprotniki prav tako pogosto končajo v zaporih ali grobovih.

"Svobodno, neodvisno in na dejstvih temelječe novinarstvo je zaščita pred zlorabo oblasti, lažmi in propagando," je ob razglasitvi v Oslu svojo odločitev včeraj utemeljil Nobelov odbor. Resso in Muratova je opisal kot predstavnika vseh novinarjev, ki se postavljajo za ta ideal (svobode izražanja) v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski. "Brez svobode izražanja in svobode medijev bi bilo težko uspešno promovirati bratstvo med narodi, razoroževanje in boljši svet. Letošnja Nobelova nagrada za mir je zatorej trdno usidrana v določila oporoke Alfreda Nobela," so še zapisali v odboru, ki podeljuje to prestižno nagrado.

Maria Ressa razkriva zlorabe oblasti, uporabo nasilja in razraščanje avtoritarnosti na Filipinih. Je voditeljica digitalnega preiskovalnega novinarskega portala Rappler, ki ga je leta 2012 soustanovila s kolegi. Portal kritično ocenjuje "kontroverzno, morilsko kampanjo proti mamilom", ki jo vodi predsednik Duterte. "Število smrti je tako visoko, da pomeni ta kampanja vojno proti lastnemu prebivalstvu," je Nobelov odbor zapisal v utemeljitvi. Ressa in novinarji Rapplerja so tudi dokumentirali, kako se uporabljajo družbeni mediji za širjenje lažnih novic, nadlegovanje nasprotnikov in manipuliranje javne razprave, so še utemeljili.

Ressi sicer grozi šest let zapora zaradi članka, v katerem naj bi bila užalila nekdanjega predsednika ustavnega sodišča.

Dmitrij Andrejevič Muratov se medtem že desetletja bori za svobodo govora v Rusiji, kjer postajajo razmere vse zahtevnejše. Muratov je bil leta 1993 med soustanovitelji neodvisnega časnika Nova Gazeta. Od leta 1995 je odgovorni urednik tega časnika, ki velja za najbolj neodvisen časopis v Rusiji danes, s temeljnim kritičnim odnosom do oblasti. "Časnik je zaradi novinarstva, ki temelji na dejstvih, in profesionalne integritete pomemben vir informacij glede zamolčanih vidikov v ruski družbi, kar drugi mediji redko omenijo. Nova Gazeta že vse od ustanovitve objavlja kritične članke o številnih primerih, od korupcije, policijskega nasilja, nezakonitih aretacij, volilnih prevar in 'tovarn trolov' do uporabe ruske vojske znotraj in zunaj Rusije," so zapisali v utemeljitvi. Nasprotniki Nove Gazete so odgovorili z nadlegovanjem, grožnjami, nasiljem in smrtjo. Od začetka delovanja časopisa je bilo ubitih šest novinarjev, med njimi tudi Ana Politkovska, ki je največ pisala o vojni v Čečeniji. "Kljub umorom in grožnjam pa je odgovorni urednik Muratov zavračal, da bi opustil neodvisno delovanje časnika. Vseskozi je branil pravico novinarjev, da pišejo karkoli in o čemerkoli želijo, dokler spoštujejo profesionalne in etične standarde novinarstva," so še poudarili v Nobelovem odboru.

Muratov je dejal, da bo dal svojo nagrado zaprtemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, ki je bil avgusta lani zastrupljen z.živčnim strupom novičok, po vrnitvi z zdravljenja v Nemčiji pa so ga na moskovskem sodišču obsodili in poslali v kazensko kolonijo.