Po izvolitvi je Peter Pellegrini dejal, da njegova zmaga pomeni, da bo vlada imela podporo pri svojih ciljih. "Bom predsednik, ki bo podpiral vlado pri njenih prizadevanjih za izboljšanje življenja ljudi," je poudaril 48-letni Pellegrini. Dejal je še, da bo storil vse, da bo Slovaška za vedno ostala na strani miru in ne na strani vojne, poroča tiskovna agencija Reuters.
Njegov tekmec, nekdanji zunanji minister Ivan Korčok je novinarjem v Bratislavi priznal poraz in dejal, da je razočaran, ob tem pa je čestital Pellegriniju za zmago.
Volilna udeležba je bila po navedbah slovaškega statističnega urada, na katere se sklicuje slovaška tiskovna agencija Tasr, 61,1-odstotna. Na volišča je šlo tokrat več Slovakov kot v prvem krogu 23. marca, ko je bila volilna udeležba 52-odstotna. V prvem krogu je sicer največ glasov, 42,4 odstotka, prejel Korčok, Pellegrini pa je dobil 37,1 odstotka glasov.
Pellegrini bo na položaju nasledil Zuzano Čaputovo, ki se kljub priljubljenosti ni odločila potegovati za drugi mandat.
Čeprav je vloga predsednika države na Slovaškem večinoma protokolarna, tudi ratificira mednarodne pogodbe, imenuje najvišje sodnike in je vrhovni poveljnik oboroženih sil. Ima tudi možnost veta na zakone, ki jih je sprejel parlament.
Poleg tega lahko pomembno omejuje delovanje predsednika vlade, ki prihaja iz nasprotnega političnega tabora. To je dokazala tudi odhajajoča predsednica Čaputova, ki je v zadnjih mesecih svoja omejena pooblastila izkoristila predvsem za to, da proruski premier Robert Fico svojega programa ni mogel izvajati tako hitro, kot bi želel.
S prihodom Pellegrinija na predsedniški položaj bo ta zavora pri delovanju trenutne vlade najverjetneje odpravljena. Njegova stranka Glas - socialna demokracija, ki jo je ustanovil leta 2020, je del tristrankarske vladajoče koalicije.
Glede Ukrajine Pellegrini zastopa podobna stališča kot trenutna vlada, ki je proti nadaljnji vojaški pomoči Kijevu. "Slovaško politično prizorišče je razdeljeno na tiste, ki so za nadaljevanje vojne za vsako ceno, in tiste, ki zahtevajo začetek mirovnih pogajanj. Sam spadam med slednje," je poudaril med kampanjo. Korčok po drugi strani opozarja, da prekinitev dobave orožja ne bi prinesla miru, temveč bi vodila v kapitulacijo.